Izidor Habjanič, krajinski arhitekt, je pred leti med prvimi pri nas začel uveljavljati feng šuj, pretanjen odnos med človekom in prostorom. Najprej je proučeval  literaturo in potem začel povezovati znanje s svojim poklicnim delom. Prizadeva si, da feng šuja ne bi razumeli preveč poceni in naivno, saj se na tržišču pojavlja v vseh mogočih oblikah.

Feng šuj lahko vsakemu ponudi možnost, da oblikuje nekaj skladnega, po svojem občutku. S priučenostjo gre ta bolj ali manj v pravo smer.

Feng šuj izvira iz Kitajske in se je širil po vsem azijskem prostoru ter marsikje dobival verske primesi. Kitajci so zelo pragmatični in tega feng šuju ne dodajajo. Zanje je to intimna znanost, ki jo prenašajo iz roda v rod, z učiteljev na učence. Znano je, da so jo na Kitajskem uporabljali tudi med najstrožjim komunizmom in da je celo Mao Zedong imel svoje svetovalce za feng šuj.

Znanost in umetnost v enem

»Feng šuj je predvsem znanost, ki je v najizvirnejši obliki naravnost presunljiva,« pove Izidor Habjanič. »Seveda ga pogosto razumejo preveč mistično. Prizadevam si, da bi pri nas feng šuj uporabljali in razumeli kot inženirsko delo. To je v prvi vrsti znanost, umetnost pa je, kako jo uporabiš.

Od ljudi, ki ponujajo feng šuj ali ga uporabljajo, ni treba pričakovati, da bodo lebdeli nad tlemi. Tudi v preteklosti se je ta znanost na Kitajskem uporabljala kot geodetska veda, čeprav se je takrat imenovala drugače.«

Odnos med prostorom in osebami

Habjanič pojasnuje, da so Kitajci s feng šujem prvi opredelili odnos med prostorom in osebo, ki vanj vstopa. V prostor vstopamo z nekim občutkom in lahko se vprašamo, kako bo na nas deloval ter kako bomo nanj delovali mi.

Zato lahko danes ta izraz uporabljamo kot tehnični izraz za odnos do prostora, ki je občutljiv. Pri tem se moramo zavedati, da nam prostor lahko pomeni nekaj pozitivnega in tudi nasprotno. Tudi mi lahko damo prostoru nekaj pozitivnega.

Pomembno je, da skušamo z energijo barve, oblike, materiala in tem, kako prostor uporablja tisti, ki v njem živi, sestaviti energijsko celoto. Ko je energija usklajena, je feng šuj dober. 

Habjanič pove, da ga pogosto sprašujejo, ali je Plečnik uporabljal oziroma poznal feng šuj. »Tega izraza seveda ni uporabljal, vendar je absolutno uporabljal vse tisto, kar danes razumemo kot feng šuj. Iskal je odnose in razmerje, ki ustvarjajo harmonijo. Domišljenost teh odnosov je čisti feng šuj, saj izraža veliko ljubezen do detajlov in izjemno poznavanje materialov.«

Feng šuj ni mističen

»Pri nas ljudje včasih razumejo feng šuj preveč preprosto. Znani so nasveti, da je treba po njem pokrivati straniščno školjko, da ne bo denar odtekal iz hiše. To je seveda podcenjujoče do feng šuja, avtorji, ki o tem pišejo, pa so zelo sporni. Ljudje pozabljajo, da se je pri vseh stvareh treba potruditi za rezultate, feng šuj pa si razlagajo tako, da je treba stvari le pravilno razporediti, prebarvati stene in bo vse kar samo teklo, tako kot želimo,« pravi Habjanič.

Poenostavitve so posledica tega, da je kitajsko izhodišče povsem drugačno od našega. Pri nas je temelj vsega razmišljanja iskanje razmerja med vzrokom in posledico, na vzhodu pa  verjetnost, da se bo nekaj zgodilo.

Uporablja ga lahko vsak

»Pri feng šuju je pomembno spoštovanje krajevne tradicije,« poudarja Habjanič. »Zato to nikoli ni kitajska metoda opremljanja prostorov. Na Štajerskem je povezan s štajersko hišo in na Dolenjskem z dolenjsko ter tamkajšnjim slogom življenja v vseh elementih, od krajevne hrane do podob.«

Feng šuj lahko uporablja vsak. Narobe je misliti, da lahko slab arhitekt s feng šujem kaj nadoknadi. Po drugi strani vsakemu daje možnost, da oblikuje nekaj skladnega, po svojem občutku. S priučenostjo gre ta bolj ali manj v pravo smer. »Pogosto naletim na odlične rešitve pri ljudeh, ki o feng šuju niso brali, vendar so se ravnali po občutku. Rešitve so lahko popolnoma preproste,  vsak od nas se lahko vpraša, kaj si pravzaprav želi. Enako se lahko vpraša, kaj ga v prostoru moti in kaj mu jemlje preveč pozornosti ali energije.«

Proč z navlako!

Vsak človek se lahko začne takoj ukvarjati s feng šujem, če bo začel prostore čistiti navlake. Obdani smo s stvarmi, ki smo jih kupili in jih nameravamo nekoč uporabiti, in če jih nismo, imamo zaradi tega slabo vest. Ni človeka, ki se mu ne bi nabirala navlaka. Prostor pa je kot posoda. Napolnimo ga z energijo in vanj je ne gre še več. Dober feng šuj pomeni tudi, da se rešimo navlake. To pa je težko delo. Že en sam predal je težko pospraviti. Navlaka je velik sovražnik dobrega feng šuja. Tudi tega nasveta seveda ne smemo razumeti narobe. Če se v prostoru,  natrpanem s stvarmi, ki smo jih morda dolgo zbirali, dobro počutimo,  ni z njim nič narobe.

Ni dobre ali slabe energije

Feng šuj nikoli ne pravi, da je nekaj prav ali narobe, ampak pravi: odvisno. Ni res, da je kovinska postelja slaba - to je odvisno od posameznika in njegovega nagnjenja. Po feng šuju ni dobre ali slabe energije. Je samo različna energija z nekaterimi predpostavkami. Ko jih poznamo, z njimi delamo povsem inženirsko in jih med sabo kombiniramo tako, da so sprejemljive.

Feng šuj je preprost in razumljiv

V obliki pravljic pa je nenavaden in poln banalnih nasvetov. O tem obstaja celo knjiga z naslovom Wrong Shui, v kateri se avtor posmehuje banalnim nasvetom. Eden od pogostih je, da akvarij okrepi energijo v prostoru. Avtor pravi, da je z akvarijem veliko dela, bolje je obesiti ribo za radiator in učinek bo isti. Podobno je s pokrivanjem školjke, ki naj bi odkrita škodovala lastnikovemu bogastvu. Avtor posmehljivo pravi, da so nekateri to pravilo pripeljali do takšne perfekcije, da školjke ne odkrivajo niti takrat, ko jo uporabljajo!

Praznoverje

»V feng šuju je veliko praznoverja in preveč preprostega povzemanja. Marsikdo, ki se začne napačno ukvarjati s feng šujem, naredi iz svoje dnevne sobe kitajsko restavracijo. Veliko je takšnih, ki z imenom feng šuj prodajajo okrasne predmete, svečke in drugo dekoracijo. Vse to so neumnosti. Tudi v naši tradiciji imamo čudovita eterična olja in čaje in tudi to je feng šuj. Dober feng šuj ni nič drugega kot spoštovanje lastne tradicije in posebnosti,« pojasnjuje Habjanič.