Kako zgradimo leseno pergolo | ![]() |
Manjše lesene pergole v vrtu ni težko postaviti. Pri mizarju naročimo izdelavo posameznih konstrukcijskih elementov in jih v vrtu sestavimo. Zadovoljstvo s končnim izdelkom bo odvisno od natančnosti pri montaži, predvsem pa od dobro pripravljenega načrta, po katerem bo mizar rezal les. Nekaj razmišljanja je vredno posvetiti tudi podrobnostim, na primer kako bodo profilirani robovi stebrov in zaključki nosilnih gredi in lamel. Za dodatno zaščito in lepši videz lahko med stebre privijemo tudi lesene mreže. Osnovne konstrukcijske prvine pergole so stebri, nosilne gredi in čeznje položene lamele. Običajno zadostuje, da imajo stebri presek od 10 x 10 do 12 x 12 cm. Sidramo jih v betonski temelj velikosti 30 x 30 x 40 cm. Kovinsko sidro lahko vgradimo v beton takoj, še lažje pa je, če ga vanj privijemo pozneje, ker tako stebre lažje poravnamo v linijo. Stebre med seboj povežemo z nosilnimi gredmi. Ta povezava je zelo pomembna za stabilnost celotnega ogrodja, ki mora prenesti obremenitve zaradi teže rastlin, snega in vetra. Načinov povezave je več, najpreprostejše je z dvema gredama preseka 13 x 5 cm ali 15 x 6 cm. Na grede nato v enakomernih razmikih pritrdimo lamele preseka 9 x 5 cm. Velikost celotne pergole je odvisna od velikosti prostora, v katerega jo postavljamo. Po višini naj bi omogočala neoviran prehod odraslemu človeku, zato je navadno visoka med 220 in 250 cm. Širina med stebri pa je med 150 in 300 cm. Za gradnjo lesenih pergol običajno uporabljamo smreko, lahko pa tudi trajnejše vrste lesa, kot so hrast, bor ali macesen. Po montaži pride na vrsto zaščita lesa z ustreznimi premazi. Najprej nanesemo osnovno zaščito in nato dva sloja barvnega premaza, ki ga je treba vsakih nekaj let obnavljati.
Za udobno sedenje pod pergolo bo treba urediti še tlakovanje in končno lahko posadimo tudi rastline. Ker bo trajalo dve ali tri leta, da bodo rastline prerasle pergolo, bomo morali sprva senco ustvarjati s trstiko, bambusovimi roloji ali blagom.
Rastline za obsaditev pergole kovačnik, vednozeleno kosteničevje, kitajska glicinija, japonska glicinija, bela dresen, gorski sobot, jasminova troba, navadna vinika, zvezdati jasmin, vrtnice vzpenjavke, akacija, plezava hortenzija | ||