Na vrtu je vsekakor dobro upoštevati tudi stare slovenske vrtičkarske skrivnosti. Tako lažje pridelamo zdravo zelenjavo, na okrasnem vrtu pa lepo cvetje. Stara modrost pravi, da je pri sejanju in sajenju vrtnin treba upoštevati naravo, njene ritme in vremenske razmere.
 Na vrtu je vsekakor dobro upoštevati tudi stare slovenske vrtičkarske skrivnosti. |
Izberimo pravi čas
Narave ne moremo pretentati in prehiteti. Zato tudi pri sajenju zelenjadnic in setvi posevkov upoštevajmo vremenske razmere in temperature zraka zunaj, ne le mesec v letu. Zlasti nekatere vrtnine so za mraz še posebno občutljive, zato moramo biti previdni, da jih na vrt ne posadimo prezgodaj. To so, denimo, toplotno precej zahtevne kumare, paradižnik, paprika, bazilika in druge vrtnine.
Kaj sejemo maja
V maju na prosto posejemo vrtnine, kot so solatnice, radiči, tudi kapusnice, blitvo. Zunaj je po navadi že dovolj toplo, da lahko na prosto posejemo za toploto občutljivejše rastline, kot so paradižnik, papriko, jajčevec, če si prej nismo pravočasno pripravili sadik. Prav tako toplotno občutljive so kumare, bučke, dinje, lubenice. Tudi stročji fižol in fižol za zrnje na prosto po navadi posejemo šele v maju.
Ledeni možje – previdno!
Ljudska modrost pravi, da je toplotno izredno občutljiv paradižnik na prosto bolje posaditi po petnajstem maju oziroma po ledenih možeh na koledarju, saj takrat rastline po ljudskih izkušnjah rado pozebe. Do takrat je sadike mladega paradižnika bolje vzgajati denimo v steklenem predprostoru, če ga imamo, ali v primerno svetlem in ne pretoplem prostoru. S prezgodnjim sajenjem paradižnika v premrzlo ozračje in premrzla tla rastline le oslabimo, nikakor pa jih s tem ne prisilimo k hitrejši rasti.
Več si lahko preberete tudi na www.jana.si.
|
