Spomladi po vrtovih zacveti množica čebulnic in včasih smo prav v zadregi, ker ne vemo, kaj je kaj. Seveda vsak prepozna tulipane, ki se s cvetovi najrazličnejših barv in oblik potegujejo za našo pozornost. Tudi rumene in bele čašice narcis, ki s svojo nežnostjo presenečajo neučakane občudovalce, poznamo vsi. Brez težav ločimo hijacinte, zvončke in logarice, zatakne pa se pri množici drobnih, modro, belo, včasih tudi rožnato cvetočih cvetlic, ki jim ne vemo imena.

Za prvim cvetjem spomladi zacveti po vrtovih morje čebulnic, ki gosto prekrijejo tla, nas pa očarajo z drobnimi cvetovi.

Preden odženejo višje rastoče trajnice in se olista grmovje, se zemlja okoli njih spremeni v goste modre preproge, ki popolnoma prekrijejo tla, če rastline na istem mestu rastejo več let. Čeprav so njihovi cvetovi ali socvetja na posameznih rastlinah majhna, skupaj rastoče očarajo vsakega opazovalca. Številnost je njihov glavni adut.

Primerne so za sajenje med vrtnice, pod listopadne grme in drevje ali med trajnice. Preden se vse naštete rastline olistajo ali razrastejo, je rastna doba drobnih čebulnic že končana. Slednje s svojim listjem ne prekrivajo na novo brstečih rastlin in jih ne motijo v rasti. Medtem ko jim listje rumeni med nabiranjem novih moči, podobno kot se dogaja z listi tulipanov, narcis in hijacint, te čebulnice zaradi nizke rasti ne kazijo vrtnega videza.

Na prvi pogled so si nekatere tako podobne, da se nam dostikrat zdi, kot da imamo pred seboj eno samo vrsto ali sorto rastline. Za lažje prepoznavanje si oglejmo dve najznačilnejši predstavnici te skupine. To sta modra čebulica in hrušica ali grozdek.

Modra čebulica (Scillla)

Sodi med lilijevke. Znanih je 80 vrst, tri so doma tudi v Sloveniji. Cvetovi so podobni zvezdam, široko odprti ali zvonasti, združeni v grozde. Listi so ozki in zeleni. Modre čebulice cvetijo od aprila do maja in zrastejo do 15 cm visoko. Sadimo jih jeseni, tako kot druge čebulnice. Po sredini njihovih svetlo modrih cvetnih lističev poteka žila, ki je temnejše obarvana. So popolnoma prezimno trdne in na istem prostoru lahko rastejo več let, ne da bi jih bilo treba presajati. Rastejo na soncu in v polsenci. Pozneje, poleti, se nad njihovimi čebulicami lahko pne gosta senca.

Dvolistna modra čebulica (S. bifolia) raste tudi pri nas. Cvetov ima malo in še ti so redki. Ime je dobila po paru listov. Morda najbolj znana je sibirska modra čebulica (S. siberica), iz katere so vzgojili veliko sort. Med njimi sta belo cvetoča S. siberica 'Alba' in S. siberica 'Spring Beauty', ki ima temno modre cvetove. Cveti marca in aprila. V višino zraste do 25 cm. Na cvetnih steblih se zibljejo od dva do štirje cvetovi, cvetnih stebel pa je lahko pri eni rastlini več.

Hrušica ali grozdek (Muscari)

Evropi v naravi raste 50 vrst, od teh 3 tudi v Sloveniji. So trajne čebulnice z mesnatimi, podolgovatimi listi. Cvetki so majhni, podobni vrčkom, ali pa so podolgovati. Hrušice cvetijo v grozdih, kar nakazuje njihovo lepo slovensko ime, od aprila do maja in so prezimne tudi pri nas. Na vrtu jim izberimo suha in sončna rastišča. Ker se razmnožujejo z zarodnimi čebulicami in semeni, s časom lahko tla gosto prerastejo.

Najbolj znane vrste so: armenska hrušica (M. armeniacum), visoka od 15 do 20 cm. Njena značilnost je, da cvetovi dišijo. Azurno modra hrušica (M. azureum) ima sivkasto zelene liste in gosto svetlo modro cvetje. Cvetovi so na konceh rahlo nazobčani, s temno progo. Debeloplodna hrušica (M. macrocarpum) cveti rumeno, diši in ni povsem prezimno trdna, zato jo moramo pozimi dobro zaščititi. Pri čopasti hrušici (M. comosum) cvetovi niso običajni zvončki, temveč so videti kot modro-vijoličaste nitke, ki se širijo na vse strani. Zato je socvetje podobno ščetki za čiščenje steklenic. Sicer pa ste jo morda že videli, kako se skriva v travnatih obpotjih v našem Primorju?