Bela omela je simbol nesmrtnosti in življenjske biti. Naši dedi so verjeli, da odganja zle duhove, obešali so jo nad vhodna vrata ali v vežo.

Omela je skupaj s plodovi zelo privlačnega videza.

V poletnih mesecih je belo omelo težje opaziti, v zimskem času pa kroglasti zimzeleni grmički v golih krošnjah dreves blestijo v vsem svojem sijaju. Omela je zajedavka, ki ne zajeda le listavcev. Pogosto jo najdemo tudi na iglavcih, predvsem na jelki, črnem in rdečem boru. Na listavcih je to bela omela (Viscum album), ki jo tudi najbolje poznamo. Razrašča se na sadnem drevju, na topolih, vrbah, lipah, javorjih, hrastih, brestih in še nekaterih drugih vrstah. Pri nas uspeva še jelova omela (V. abietis), ki zajeda jelko, redkeje pa vidimo avstrijsko omelo (V. laxum) na borih. Njim sorodno je listopadno ohmelje (Loranthus europaeus) z zlato rumenimi jagodami. Zajeda na hrastih in kostanju.

Bela omela je razvejan grmič s premerom do 1 m, večinoma kroglaste ali vsaj polkroglaste rasti. Veje so lomljive, zato se v snežnih zimah pogosto znajdejo na tleh. Listi so podolgasto jajčasti, celorobi in zelo usnjati. V pazduhi listov se od marca naprej razvije od 2 do 5 drobnih cvetov, ki so ženski ali moški. Na eni rastlini so samo moški ali ženski cvetovi, torej je rastlina dvodomna. Oprašujejo jo žuželke.

Plodovi so bele jagode pri beli omeli in pri drugih dveh omenjenih vrstah rumenkasto bele do zelenkasto rumene jagode. V njih so od 1 do 3 semena. Plodovi dozorijo pozimi. Takrat jih jedo ptiči in s tem prenašajo semena. Zanimivo je, da seme pri kalitvi najprej razvije organ za učvrstitev na skorjo in šele nato začne kaliti. Rastlina je polzajedavka, saj vsebuje zeleno barvilo, torej fotosentitizira, medtem ko vodo in minerale dobiva od gostitelja - drevesa.

Beli omeli so včasih rekli tudi ptičji lim, saj so iz nje izdelovali limanice. Za lepilo so večinoma uporabljali ohmelje, iz katerega so naredili boljše lepilo.

To ni rastlina, ki bi jo imeli zasajeno na vrtovih. Kljub temu se omele na svojem vrtu ne bi branil. Rastlina je toliko uporabnejša za krašenje v božično-novoletnem času. Zato ni nič nenavadnega, da prav okoli božiča na tržnicah poleg drevesc prodajajo dve vrsti omel: belo in jelovo omelo. V parke in javne nasade omelo velikokrat zanesejo ptiči. Ker ni popolna zajedavka, lahko dopuščamo, da se pojavlja. V zimskem času je prava obogatitev visokih drevesnih krošenj. Če želimo omelo videti v naravi, si jo oglejmo pozimi, ko v snegu in modrini zimskega neba zaživi v vsej svoji lepoti.

Fotogalerija vsebine

Iz omele lahko izdelujemo girlande, spletamo venčke ali vežemo preproste šopke.

Omela na svojem gostitelju.

Omelo opazimo šele, ko listavci izgubijo listje.