Orjaško cvetje turških makov |  |
Pozno v maju, ko se na vrtu razprejo popki orjaških orientalskih makov, se zazdi, kot bi sultan s čudovitim barvitim ogrinjalom stopil v svoj harem pisanih cvetlic. Ob cvetju makov zbledijo vse druge barve in videti je, kot da bi vse preostale cvetlice na vrtu otrpnile v nekakšnem čakanju. Trajni vrtni maki v resnici ne izhajajo vsi iz Turčije, a so v cvetju prava vzhodnjaška eksplozija barvne ognjevitosti! Česa podobnega ne ponuja nobena druga trajnica. Orjaško cvetje se bahavo in samozavestno predstavi v vseh mogočih rožnatih, rdečih in oranžnih odtenkih, obstajajo sorte v belem ter slezenastem in še takšne v spremenljivi dvobarvnosti beline in rdečih odtenkov. Mnoge sorte imajo na cvetnih listih v sredini ob bodoči semenski glavici veliko temno pego, za druge pa je spet značilno, da so povsem enobarvne. Vsa ta sortna lepota je nastala s križanjem in z odbiranjem vzhodnega ali turškega maka (Papaver orientale, P. bracteatum), ki sta samorastniško doma v Turčiji, Armeniji, severnem Iranu in na Kavkazu. Podoben, soroden in prav tako trajen je španski mak, P. rupifragum, ki se odlikuje po oranžno cinobrastih cvetovih v enojni ali polnjeni izvedbi. Vse te vrste in iz njih nastale sorte cvetijo od maja do julija, odvisno od sorte. Prav tako je od nje odvisna tudi višina cvetnih stebel, ki segajo od 40 cm do enega metra visoko.
Za uspešno pridelavo je treba poznati obrise makovega značaja. Ker so obravnavani trajni maki po poreklu iz skoraj puščavskih krajev, jim ne zamerimo, da po cvetenju rastline hitro naredijo seme, nato pa listje odmre. Tako rastlina preživi sušno in vroče poletje. V tleh ostane razvejana, odebeljena in v globino segajoča korenina, iz katere jeseni spet poženejo listi. Pozimi ostajajo bolj ali manj zeleni, spomladi se razbohotijo in med njimi se pojavijo cvetni nastavki. Rastline so skromne in ne postavljajo posebnih gojitvenih zahtev. Le v tleh naj bo nekaj apna. Občasno jih pognojimo s katerim od običajnih kompleksnih rudninskih gnojil. Ne prenašajo stoječe vlage in izrazito ilovnatih tal, ker v takem okolju omagajo. Zaradi poleti odmrlih listov na vrtu namesto pred tedni našopirjenega maka za nekaj časa zazija praznina, ki jo po svoji presoji zapolnimo s trajnicami iz soseščine ali z zasaditvijo sezonskih enoletnic. Dobra druščina turškemu maku so sibirske perunike, bradate perunike v primernih barvah, ostrožniki, bele in modre sorte volčjega boba, bele vrtne ivanjščice, vse rumeno cvetoče sorte maslenic, penstemoni in okrasne trave, ki imajo enake rastne zahteve kot okrasni maki.
    | |||
