Plemkinje pozne jeseni |  |
»Krizantema je tista mogočna »mrtvaška roža«, ki nam o vseh svetih na grobovih tako veličastno prepeva svoj tihi 'Nad zvezdami', ona je tista moderna, čarobna plemkinja z neizčrpno bujnostjo lepote, ki jo novembra in decembra vedno znova občudujemo v cvetličarnah.« Ta izvirni opis smo si izposodili pri pionirju naše hortikulture in plodovitem piscu, pokojnemu Cirilu Jegliču. Objavil ga je v drobni poučni knjižici Naše prijateljice davnega leta 1928! V poglavju o krizantemah je zapisal še veliko zanimivega, med drugim je tudi pojasnil izvor imena: krizantemi bi lahko rekli »zlata cvetlica«, saj strokovno ime Chrysanthemum izvira iz grških besed 'hrysos' (zlatorumen) in 'anthemos' (cvet). Odkar je Jeglič zapisal svoj sočni opis, smo Slovenci le še utrdili svoje predsodke do teh čudovitih cvetlic. Žalostno je, kako se večina zmrdne nad šopkom, v katerem so tudi krizanteme - izključno zato, ker so vrtnarji iz njih naredili skoraj edino cvetlico, s katero naj bi krasili grobove. Razmišljanje o tem, kako bahavo se na pokopališčih šopirijo lonci siljenih krizantem, na katerih se razkazujejo desetine drobnih ali peščica prevelikih cvetov, ne sodi v okvir tega zapisa. A vendar se bo vsak ljubitelj rezanega cvetja, pa tudi pravi vrtoljubec, raznežil ob šopku iz drobnocvetnih krizantem z enojnimi cvetovi. Izvrstno učinkujejo tudi na vrtu kot tovarišice jesenskim astram ali hermelikam. »Barve krizantem žare od čisto bele in živo rumene do kostanjevo rjave in temno škrlatne; manjkata le modra in črna. Veliko je vredna tudi zato, ker cveti pozno jeseni, ko vrtnarji nimajo več za rezanje ne vrtnic ne dalij.« Te besede so prav tako iz prej omenjenega Jegličevega dela, žal pa danes nimajo več prave teže. Cvetličarji so razvili postopek, s katerim cvetove obarvajo z barvnimi raztopinami. Tako lahko kupimo tudi modro cvetoče krizanteme, kar ni niti lepo niti naravno ... Več na www.rozeinvrt.si     | ||
