Majhne vrtne hišice in ute, narejene iz materialov, ki dobro prenašajo sonce in dež, nam navadno služijo kot shrambe vrtnega orodja in koles, lahko pa postanejo nekakšen mini vikend, okoli katerega preživljamo proste popoldneve, konce tedna in poletne počitnice.

Majhne vrtne hišice navadno uporabljamo za shranjevanje vrtnega orodja in koles, lahko pa nam služijo tudi kot prijazen prostor za druženje.

Hišica na vrtu bo najbolj izboljšala kakovost našega življenja na prostem, če imamo stanovanje v nadstropju in nas do zelene okolice loči dolga vrsta stopnic. V svoji vrtni hišici, vrtni uti ali z zelenjem ovitem paviljonu si lahko uredimo preprosto poletno kuhinjo. V njej bodo na varnem zložljivi stoli, miza, ležalniki in druge drobnarije, ki jih pri »taborjenju« na domačem vrtu potrebujemo. Bivanje na svežem zraku, v stiku z naravo, si polepšajmo še s preprosto prho, napihljivim bazenom ali lesenim čebrom, v katerem bodo lahko čofotali tudi naši najmlajši. Zvečer poskrbimo za romantično razsvetljavo. Na veje ali vrvice lahko obesimo kozarce s svečami in papirnate lampijone, v večji posodi z vodo naj med cvetjem gorijo plavajoče sveče. Na tako urejenem vrtu bo prav prijetno preživeti tudi težko prislužene poletne počitnice, ne da bi se nam kolcalo po prenatrpanih počitniških kopališčih. 

Kaj pa, če nimamo vrta?
Slovenci smo strastni vrtičkarji, a na naših vrtičkih, ki pomagajo skrpati marsikateri družinski proračun, ponavadi stojijo neurejene kolibe, ki jih je vsak postavil, kot je vedel in znal, iz materiala, ki ga je imel pri roki. A doma narejenim hišicam bo prav kmalu povsod odzvonilo. V prihodnje bodo na parcelah, ki jih bodo dajali vrtičkarjem v najem, morale biti vse hišice enake. In pogled na naše vrtičke bo veliko lepši.

Vrtne hišice namesto počitniških hiš?
V severnih predelih naše celine si meščani, ki nimajo vrta, ljubijo pa življenje v naravi, doma pridelano zelenjavo in neškropljeno sadje, za malo denarja najamejo pri kmetih v okolici nekaj sto kvadratnih metrov veliko parcelo, nanjo postavijo montažno hišico (do 12 m2 veliko se sme postaviti brez gradbenega dovoljenja), malo večjo od šotora, v katero spravijo le najnujnejše, kar potrebujejo za konec tedna v naravi. Čez nekaj časa lahko hišico prestavijo na drug kraj ali jo prodajo. Pri nas pa meščani gradijo na podeželju velike počitniške hiše, ki so pravzaprav prave stanovanjske hiše, v katerih sploh nimamo več pravega stika z naravo. Take hiše stanejo veliko denarja, čeprav so večji del leta prazne, z njimi pa pravzaprav že onesnažujemo naše podeželje.

Fotogalerija vsebine