Forzitija je preprost grm, ki ne pozna vrtnega bontona. Lahko ji očitamo marsikaj, le tega ne, da bi bila neopazna, ko zacveti. Z rumeno barvo na vse pretege kriči, da je prišla pomlad. In zaradi te glasnosti jo imamo radi.

Forzitija je preprost grm, ki ne pozna vrtnega bontona. Lahko ji očitamo marsikaj, le tega ne, da bi bila neopazna, ko zacveti.

Grm nima kakšne posebne oblike. Raste neukročeno, najprej hitro navzgor, nato v širino. Brez pomoči škarij bi s forzitijo na vrtu težko shajali. Kdo pa hoče trpeti štirimetrskega robavsa, ki dva tedna na leto cveti, ves preostali čas pa se bohoti na račun svojih sosedov? A glej ga, zlomka. Bolj ko jo režeš, lepše cveti - če jo znaš pravilno striči, seveda. Cveti marca ali v začetku aprila in takrat je res ni mogoče spregledati. Priljubljena je v javnem zelenju in na zasebnih vrtovih - ni parka, ne predmestja, ne vasi, kjer je že na daleč ne bi videli. Ko odcveti, zdrsne v anonimnost.

S soncem do lepote

Danes se ženski svet soncu izogiba - moda se je pod vplivom znanstvenih spoznanj spremenila. Za forzitijo pa velja enako kot pred dvajsetimi ali dvesto leti: več sonca dobi, lepša je. Natančneje, več cvetja da. Ne bojmo se, da bi ji vročina in suša utegnili škoditi. V naravi je forzitija doma na prisojnih pobočjih, kjer gospodarita pripeka in pomanjkanje vode. In kje je to? Nam najbližja sorodnica okrasnih forzitij, evropska forzitija, raste v srbskih hribih.

Neprepustna glinasta tla za forzitijo niso prava. Z vsem drugim je pa več kot zadovoljna - če ima sonce, seveda. Proti zmrzali in tudi mestnemu onesnaženju je popolnoma odporna.

Obrezovanje

Forzitijo vedno obrežemo takoj po cvetenju. Izhajati moramo iz tega, da najlepše cvetijo dve leti stare veje. Enoletne so še šibaste, brez stranskih poganjkov. Če bi izrezovali te, bi z njimi rezali cvetje prihodnjih let. Prav pogumno pa čisto pri tleh režimo in žagajmo vse, kar je starejše od dveh let. Z odločno rezjo bomo pomladili in polepšali tudi stare tete, ki se jim ne ljubi več kaj dosti lišpati s cvetjem. Presenečeni bomo nad uspehom. Po potrebi prikrajšajmo tudi glavne in stranske veje, vendar naj bo glavna pozornost le usmerjena v odstranjevanje ostarelega lesa.

Takšno obrezovanje forzitije upošteva njeno pravo naravo. Lahko pa jo obrezujemo tudi drugače, le manj cvetja bomo imeli. Forzitija je zaradi hitre rasti in tršatosti primerna tudi za živo mejo. Lahko jo strižemo strogo in na kratko kot kalino, upoštevajmo pa, da bomo morali vzeti škarje večkrat v roke kot pri priljubljenem ligustru.