Ker so slovenski vrtovi majhni, sadno drevje pa potrebuje veliko prostora in hrane, moramo dobro premisliti, preden se lotimo sajenja sadnih dreves.

Na manjše vrtove je priporočljivo posaditi samo eno visokodebelno drevo, ki bo vrtu tudi v okras.

Premisliti moramo tudi, katero vrsto sadja bomo izbrali: sadno drevje (hruške, češnje, jablane, slive), lupinarje (orehe, lešnike ipd.), grmasto jagodičje (maline, ribez, kosmulje, robide) ali nizko prekrovno jagodičje (jagode, brusnice).

Za resno pridelovanje jabolk je na povprečno velikem slovenskem okrasnem vrtu premalo prostora. Drevesa bodo namreč na istem mestu rasla deset in več let. Zato je na manjše vrtove priporočljivo posaditi samo eno visokodebelno drevo, ki bo vrtu tudi v okras.

Najbolje je, da je to vaša najljubša sorta. Takšna drevesa rodijo pozneje kot nizkodebelna drevesa, vendar je njihova rodnost daljša.

Ob robu zemljišča lahko zasadite nekaj leskovih grmov. Grme jagodičja sadimo v vrste. Prav tako lahko posadimo špalir iz malin ali robidnic. Za njim lahko skrijemo kompostni kup ali v povezavi s plezavo vrtnico ozaljšamo kotiček za sedenje. Sodobne sorte robid so več kot primerne: nimajo neprijetnih trnov, imajo lepe, narezljane liste in rodijo vsaj dva meseca.

Na naših vrtovih zelo redko sadijo nizkodebelne špalirje, ki bi obrobljali zelenjavne vrtove ali poti. Zanje pride v poštev le pečkasto sadje (jabolka, hruške), ne pa koščičarji (slive, češnje). Drevje sadimo vstran od hiše ali na severno stran, da vrt ne ostane brez sonca. Skoraj pozabljena je tudi vzgoja v špalir ob stenah hiš. Le tu in tam še vidimo kakšno marelico, čeprav bi za popestritev pročelja in izkoristek tamkajšnje toplote lahko izbrali tudi hruško ali jablano.