Sadike zelnatih potonik je najvarneje kupiti brez prsti, saj lahko tako preverimo, kako zdrava in razvita je gomoljasta korenina. Nekatere sadike v lončkih nimajo dovolj koreninskih očes ali pa niso povsem zdrave. Če smo pri znancih ali sosedih spomladi občudovali lepe cvetove, jih septembra, ko listje začne veneti, poprosimo za del korenine. Morda se bodo razveselili priložnosti, da svojo potoniko presadijo na primernejše mesto v vrtu.

Šopek z babičinega vrta

Z vilami izkopljemo rastlino in temeljito operemo gomoljasto korenino. Nekaj ur naj se suši v senci, nato pa jo s čistim in ostrim nožem razrežemo na manjše kose. Vsak mora imeti od tri do pet očes. Prerezana mesta pred sajenjem potresemo s praškom proti gnitju (fungicidom) ali z zdrobljenim lesnim ogljem. Izbrane dele gomoljaste korenine čim prej posadimo tja, kjer smo potoniki določili mesto.

Sadimo jih torej jeseni v bogato, a odcedno prst, ki se ne sme nikoli povsem izsušiti. Pri sajenju moramo upoštevati, naj bodo poganjki (očesa) približno 3 cm pod površino. Če jih bomo sadili pregloboko, bodo rastline slabše cvetele. Drugače kot številne druge trajnice potrebujejo potonike več let, da se vrastejo. Zato moramo potrpežljivo čakati, da bodo bogato zacvetele. Rado se zgodi, da v prvih letih po sajenju sicer razvijejo popke, ki pa se ne odprejo, temveč se posušijo.

Izkušeni vrtnarji svetujejo, da potonik ne smemo saditi na mesto, kjer je že prej rasla potonika. Ni povsem jasno, zakaj, a splača se upoštevati nasvet.

Novo rastišče pripravimo tako, da prst čim globlje prekopljemo. Če ni dovolj bogata, jo izboljšamo z dodatkom zrelega gnoja, komposta ali kostne moke. Tam, kjer prsti primanjkuje apnenca, ji dodamo tudi prgišče apnenčastega peska, s čimer bomo hkrati izboljšali prepustnost. Po sajenju rastlino dobro zalijemo. Potonikam bo dobro dela zastirka iz zrelega živalskega gnoja, ki jo bomo natrosili okoli rastline jeseni.

Ko se bodo vrasle, bodo potonike na istem mestu uspevale več desetletij, saj jih ni treba deliti in na tak način spodbujati rast kot večino drugih trajnih zelik.

Potonike množimo na dva načina: z delitvijo korenin ali s setvijo. Iz semen lahko vzgojimo le botanične potonike, torej takšne, ki rastejo v naravi. Vrtnih sort iz semen ne bomo mogli vzgojiti. Številne sorte nikoli ne razvijejo semen ali pa bodo iz njih zrasle rastline, ki ne bodo niti malo podobne svojim staršem.

Če cvetnih stebel botaničnih potonik po cvetenju ne porežemo, se čez dober mesec razvijejo debeli stroki. Ko dozorijo, se razprejo in lahko občudujemo škrlatno notranjost, v kateri tičijo črna semena, velika kot grahova zrna. Semena poberemo in jih zakopljemo nekaj cm globoko v gredo, kjer gojimo sejance. Semena morajo zimo preživeti v zmrznjeni prsti.  Prihodnjo pomlad bo vzklil del semen, del pa leto zatem. Nove rastline bodo zacvetele šele po petih ali šestih letih. Potonike bodo z lepoto nagradile našo potrpežljivost.

Fotogalerija vsebine

S semeni vrtnih sort lahko vzgojimo lepe križance.

Kavkaška potonika