Pogled na lesketajočo se vodno površino in življenje v njej nas pomirja in sprošča. Zato je majhno ali večje umetno jezerce, ki ponuja življenjski prostor vodnim rastlinam, polžkom in hroščem ter se vanj hodijo odžejat ptice in metulji vseh vrst, najlepša dopolnitev domačega vrta.

Majhno ali večje umetno jezerce, ki ponuja življenjski prostor vodnim rastlinam, polžkom in hroščem, je najlepša dopolnitev domačega vrta.

A če hočemo, da bo naše malo jezero dolgo lepo, moramo v njem ustvariti primerne razmere za življenje rastlin in živali. Le tako bo čez nekaj let še vedno živ biotop, ne pa mrtva in smrdljiva mlaka.
Če boste v vrtna tla vgradili že narejen bajerček, raje ne izberite plastičnega, temveč takega iz steklenih vlaken. Če pa si nameravate svoje umetno jezerce narediti iz neprepustne folije, jo pred polaganjem pustite pol ure ležati na soncu, da bo postala prožnejša in se bo lepše prilagajala podlagi.

Lego in obliko svojega bajerja boste najlaže določili tako, da si nekaj dni pred začetkom del z vrvico in kamni označite njegov obris in ga toliko časa popravljajte, da boste z njim res zadovoljni. Umetno jezerce mora ležati na prostoru, ki je vsaj od 6 do 8 ur dnevno na soncu in ki ga lahko dobro vidimo s prostora, kjer ponavadi sedimo in počivamo.

Čim globlji bo ribnik, tem laže boste v njem vzdrževali ekološko ravnovesje. A najmanj 80 centimetrov mora biti globok, da voda v njem pozimi ne bo zmrznila do dna. Pri izkopavanju zemljišča morate upoštevati, da mora biti izkopana jama 25 centimetrov globlja, kot naj bo globok ribnik, saj je treba pod folijo položiti 5 centimetrov podlage, na folijo pa 15 centimetrov ilovnate zemlje, ki jo prekrijete s kamni ali prodom, da se ne dviga. V tleh naredite približno 25 centimetrov globok jašek, v katerega boste postavili sesalni koš in črpalko.

Do prave veljave pa pride umetna vodna površina šele z dobro izbranim zelenjem in cvetjem. Okoli nje posadite trave in viseče močvirne rastline, ki zakrijejo nelepi rob bajerja. V vodo posadite ločje, nemške perunike in rmanec, ki preprečuje rast vodnih alg. V njej lahko živijo žabe in pupki, ribice pa domačemu ribniku ne bodo koristile, saj hranilne snovi, s katerimi jih hranimo, porušijo naravno ravnovesje v vodi, pospešujejo rast alg, zaradi katerih počasi odmrejo vodne rastline. Tudi lokvanji bodo v njej lepo uspevali le, če leži v zatišju in v njej ni vodnih tokov.

Ribnik je treba redno čistiti. Enkrat na teden izpraznimo sesalno košaro in porežemo odmrlo zelenje, enkrat na leto pa je treba posesati usedline na dnu.

Plavalni bajer
Če bi se radi v svojem umetnem jezeru tudi kopali, potrebujete zanj najmanj 60 kvadratnih metrov prostora. Kopalna površina bo namreč zavzemala le polovico tega prostora, na preostalih 30 kvadratnih metrih pa bodo rasle vodne in močvirne rastline, ki bodo skrbele za naravno čiščenje in obnavljanje vode v bajerju. Voda v njem sicer ne bo čista in prozorna kot v dobro vzdrževanem bazenu, ampak približno taka kot v naravnem jezeru. Del, ki je namenjen kopanju, naj bo globok vsaj 180 centimetrov in je lahko že ulit bazen, lahko ga zgradite iz predizdelanih elementov, betona ali betonita. V delu, kjer se voda obnavlja, pa potrebujete ilovnata in peščena tla, primerna za rast vodnih rastlin, ki čistijo vodo in ohranjajo v njej naravo ravnovesje. Če se boste lotili tako velikega podviga, naj vam pri načrtovanju in izvedbi vsekakor pomaga nekdo, ki se na to delo res spozna, sicer bo porabljeni denar slabo naložen.

Dobro je vedeti
1. Površina čistilnega dela je v plavalnem bajerju lahko velika le 20 odstotkov površine plavalnega dela. To nam omogoči poseben glineni granulat, v katerem se naselijo organizmi, ki čistijo vodo brez kakršnihkoli kemičnih pripomočkov.

2. Sesalnik za čiščenje mulja srka umazano vodo in jo vodi v filtrirno posodo, kjer ostanejo delci umazanije, čista voda pa se vrača v bazen.

3. Sesalna košara odstrani s površine liste, iglice, pelod in drugo umazanijo. Večje smeti ostanejo v košari, manjše pa gredo v filter.  

Fotogalerija vsebine