April je za vse, ki uživamo v delu na vrtu, najlepši mesec. Včasih kar ne vemo, česa bi se lotili prej. Če smo koristno porabili dolgo zimo, ki nas kar ni hotela zapustiti, potem imamo že pripravljen načrt, kaj in kam bomo letos posejali ali posadili na vrtu. Z njim bo razporeditev dela veliko lažja.

April je za vse, ki uživamo v delu na vrtu, najlepši mesec. Včasih kar ne vemo, česa bi se lotili prej, zato je dobro imeti načrt dela.

Najprej gredice pripravimo za setev in presajanje. Počakati moramo, da se zemlja dovolj osuši. Če hodimo in tacamo po mokri zemlji, jo zelo zbijemo in zato v njej manjka zračnih prostorov, brez zraka pa tudi v zemlji ni življenja. Šele živa bitja v njej jo namreč naredijo prijazno in gostoljubno za naše rastline. Sicer pa tudi korenine potrebujejo zračno zemljo, da se lahko širijo in poiščejo dovolj hranil.

Mnogi se sprašujejo, kdaj je zemlja dovolj suha za obdelavo. Najlažji odgovor je: takrat, ko polovica gredice spremeni barvo iz temne (mokre) v svetlejšo (suho) in se prst ne prijemlje več na orodje. Takrat gredice poravnamo, da upočasnimo uhajanje vode, ki nam jo je podarila podaljšana zima.

Ob pripravi zemlje lahko v tla še zadelamo zrel in preperel kompost, kupljena organska gnojila (Organik, Biogrena), hlevski gnoj pa le, če je res star in preperel. Spomladi ne apnimo, saj lahko apno rastlinam prepreči dostop do drugih hranil.

Veliko prijetnejše opravilo kot priprava zemlje je prav gotovo setev. Za večino navdušenih vrtičkarjev je to tudi najljubše opravilo. Na prosto sejemo šele, ko se zemlja dovolj ogreje. Pri tem moramo upoštevati, da se zemlja segreva počasneje kot ozračje. Najpočasneje se segrevajo težja in vlažna tla, peščena in suha zemlja pa je hitro dovolj topla za setve prvih vrtnin.

Zunaj začnemo sejati šele takrat, ko se zemlja segreje vsaj na 5 stopinj Celzija. Prve zelenjadnice so solata, grah, bob, kreša, rukvica in mesečna redkvica. Korenček in peteršilj potrebujeta za dovolj uspešno kaljenje vsaj 10 stopinj Celzija. Zato s setvijo obeh ne hitimo. Zmotno je mnenje, da pokrivanje setev s koprenami pomaga pri segrevanju zemlje. Zemlja se segreje le, če je pokrita s prozorno folijo. Tudi nakaljen zgodnji krompir damo v zemljo šele, ko se ta ogreje na 8 do 10 stopinj Celzija.

Ko se dan podaljša in se zemlja še nekoliko ogreje, je čas, da posadimo nizki fižol. Kaljenje graha, fižola in boba bo hitrejše in enakomernejše, če seme čez noč namočimo.

Proti koncu meseca sejemo blitvo in rdečo peso. Čeprav si nista nič podobni, sta sorodnici, zato naj ne rasteta skupaj. Ker pa imata obe radi soseščino nizkega fižola, jih lahko na gredici kombiniramo.

Tudi izbira sort za spomladanske setve je pomembna. Posebno pri solatah moramo biti pozorni na to, katere sorte posejemo spomladi, poleti ali jeseni.

Več o aprilskih opravilih na zelenjavnem vrtu preberite na www.rozeinvrt.si.