Čudovito je imeti zelenjavni vrt in opazovati, kako rastline napredujejo. Spotoma lahko naberemo zele-njavo in zelišča, kajti skuhati iz lastnega pridelka je poseben užitek. Pravite, da ste za ta užitek opeharjeni, ker nimate vrta? Pa ste že kdaj pomislili, da bi na balkonu rdeče cvetje pelargonij zamenjali z rdečimi plodovi paradižnikov? Le zakaj si tudi vi ne bi privoščili zelenjavnih »gredic« in pridelali nekaj svojega, slastnega in resnično domačega.

Ste že kdaj pomislili, da bi na balkonu rdeče cvetje pelargonij zamenjali z rdečimi plodovi paradižnikov in pridelali nekaj domačega?

Veliko rastlin, ki jih ponavadi sejemo na gredice zelenjavnega vrta, je lepih in so vrtu v okras, saj pri nekaterih velike, pisane cvetove nadomestijo najrazličnejši plodovi, zanimivih oblik in barv.

Najzanimivejši so vsekakor paradižniki. Za gojenje v loncih so najprimernejše sorte z majhnimi plodovi, ki zelo bogato obrodijo. Plodovi paradižnikov so rdeči ali rumeni, lahko tudi svetli, skoraj beli, temni, skoraj rjavi in na najrazličnejše načine pisani. Lahko so okrogli, podol-govati, srčasti in hruškasti. Lahko so zelo veliki ali miniaturni ter vseh vmesnih velikosti. Velja poudariti, da so plodovi nekaterih nenavadnih sort še boljšega okusa kot rdečih, po katerih najraje sežejo »konservativci«, ki ne marajo novotarij.

Ni nemogoče, da bomo pri gojenju še uspešnejši kot vrtičkarji, kajti paradižniki imajo radi noge v blatu in glavo na suhem. Vsi, ki so bili v zadnjih letih zaradi bolezni, ki so se lotile para-dižnikov po skoraj vsej Sloveniji, razočarani nad pridelkom, vedo, o čem pišemo. Posebno moti  paradižnike jutranja rosa, na balkonu ali na terasi tik ob hiši pa jih zračna vlaga ne doseže zlahka. Paradižniki imajo radi sončno in suho lego, čeprav jih je potrebno izdatno zalivati, sploh če raste-jo v cvetličnem loncu, v katerem je premalo prostora za razrast korenin. Vsekakor jih je dobro posaditi v globok lonec in jim pripraviti primerno oporo. V isti lonec lahko posadimo še nekaj različnih grmičkov bazilike. Te dišavnice so ne samo lepe in zelo uporabne v kuhinji, temveč menda ugodno vplivajo na okus paradižnikovih plodov, v bližini katerih rastejo. Kaže, da se paradižnik in bazilika dopolnjujeta ne le na krožniku, temveč tudi tam, kjer rasteta.

Očarljiva rastlina, ki ima podobne zahteve glede rasti kot paradižnik, je jajčevec. Žametni listi in vijolični cvetovi so lep poznopomladni okras, temno vijolični, bleščeči plodovi pa s svojo lepoto poleti lahko zasenčijo marsikateri cvet. Kaj pa posebnosti? Beli in vijolično-belo pisani plodovi niso nobena posebnost pri naših severnih in zahodnih sosedih že nekaj let. Če boste v kakšni tuji, bolje založeni vrtnariji povprašali po takšnih sadikah, jih boste zagotovo dobili. Če pa se odločite za sorte, ki so na našem trgu običajne, lahko v bližino jajčevca posadite nekaj rdečih čebulic. Na ta način boste poudarili zeleno-vijolično kompozicijo.

Če vam še ostane kakšen prazen cvetlični lonec, lahko vanj posadite kodrolistni ohrovt. Njegovi kodrasti listi (od tod rastlini ime) so zelo dekorativni, še lepše pa so zelene in rdečelistne različice. Vse so, ne glede na sorto, tudi dobrega okusa. Tudi s pomočjo drugih kapusnic lahko ustvarite zanimive barvne in okusne kombinacije. Na primer z rdečim zeljem ali cvetačo, ki tudi premoreta več zelo zanimivih in nenavadnih sort. 

Lep in zelo uporaben je peteršilj. Za okras balkona priporočamo sorte, ki jih gojimo zara-di listov, posebej dekorativne so kodravolistne sorte. Enako primerna in uporabna je zelena, le da za rast potrebuje več prostora, na kar morate pomisliti takrat, ko izbirate cvetlični lonček. 

Kaj pa različne solate? Odlična zamisel! Zelena solata okrasi zasaditev s sveže zeleno barvo, lahko pa se odločite tudi za rdečelistne sorte ali radič, s katerimi ustvarite kontrastne poudarke.

Če se vam zasaditve kljub koristnosti zdijo premalo cvetoče, lahko med sadike zelenjave posejete ognjiče, katerih cvetovi so kot oranžna sončeca, obenem pa so zelo okusni kot dodatek jedem ali lepotilnim sredstvom. Prav tako lahko zasadite žametnice ali nizke vrste sončnic, ki se na balkonih dobro obnesejo. 

Čeprav pridelek z balkona zagotovo ne bo zadostoval za vso družino, boste vsaj za nabra-no zelenjavo natančno vedeli, da ste jo vzgojili z ljubeznijo in brez nevarnih strupov. Če pa imate doma otroke, jih lahko povabite k sodelovanju na tem posebnem balkonskem vrtu. Mogoče bodo na tak način vzljubili zelenjavo, ki jim na krožniku ni najbolj všeč, zagotovo pa se bodo pri skrbi za ta poseben vrtiček lahko veliko naučili o naravi.