Branje ali pripovedovanje zgodb je odlična priložnost za sprostitev vse družine in povezovanje med njenimi člani. Je pa tudi odličen intelektualni trening.

Branje krepi otrokov besedni zaklad.

Pravljice so zanimive že dojenčkom
Za branje ni nikoli prezgodaj. Štiri mesece star dojenček počasi spoznava, da je branje zabava, ob kateri se mamica z njim na prav poseben način pogovarja, saj mu nekaj časa nekaj navdušeno razlaga, naslednji trenutek je mamin obraz že žalosten ali pač razburjen.
Šest mesecev star otroček se bo že z veseljem dotaknil knjige, slikanico pobožal in jo nosil k ustom, predvsem ga bodo zanimali obrazi junakov. Ko bi jih le lahko prijel! Zato je dobro, da so knjižice za najmlajše iz kartona, še bolje iz blaga ali plastike, ob kateri si bodo nekateri navihančki pomirili dlesni, iz katerih rinejo prvi zobki. Pa tudi v kadi mu lahko takšne knjižice delajo dobro družbo. Če je na knjigi še kakšen pajac, ki ob pritisku glasno zapiska, bo otroček toliko bolj zadovoljen, ker je lahko sam sodeloval pri branju.
Leto in pol star otrok pričenja razumeti preprosto besedilo ob slikah, nekateri otroci se vživijo bolj, drugi manj, odvisno tudi od tega, koliko se starši pri branju potrudijo. Najmlajši si želijo ponavljanje in še enkrat ponavljanje. Ob vedno istih zgodbah se čutijo varni in ob njihovem skromnejšem besednem zakladu je ponavljanje dobra priložnost, da se naučijo vse več novih besed. 

Malčki že sami pripovedujejo pravljice
Pri približno leto in pol staremu otroku lahko začutite njegovo podoživljanje pravljice; otrok bo besede ponavljal za mamico in nakazal, da jih razume, vse več bo spraševal. Pri mnogih malčkih postane prav posebna igra njihovo lastno 'branje', ko pravljico obnovijo po svoje, medtem ko knjigo držijo v rokah. Strokovnjaki so dognali, da tisti otroci, ki pričnejo zgodaj oponašati branje, tudi sicer bolj zgodaj osvojijo črke.

Tudi šolarji imajo radi branje
Samostojno branje otroka še ne pomeni, da šolarju ni več potrebno brati. Nasprotno.
Šolarji se na račun šolskih obveznosti in interesnih dejavnosti vse bolj oddaljujejo od družine. Tudi vse bolj samostojni so, imajo že prijatelje, s katerimi se podijo po igrišču ali se znjimi zapirajo v svojo sobo. Starši so pogosto v zadregi, kako bi se po napornem dnevu lahko zbližali z otrokom. Morda je branje najprijetnejša rešitev. Skrbno izbrane knjige šoloobveznim otrokom približajo odgovore na učno snov in življenjska vprašanja o smrti, prijateljstvu, tudi o poklicih, šoli ipd. Tako kot v predšolskem, tudi v šolskem obdobju branje krepi otrokov besedni zaklad in ga pripravlja na najstništvo, ko za številne kočljive teme preprosto zmanjka pravih besed. Najstniki, ki veliko berejo, se laže pogovorijo o težavah in laže opredelijo svoja čustva ter so ne nazadnje uspešnejši v šoli. Ne obremenjujte se s slovesom knjig oziroma s tem, ali so zgodbe dovolj poučne ali ne, vodilo bralnih uric naj bo otrokovo zadovoljstvo in zanimanje.