Otrok vam z jokom nekaj sporoča.

Otrok morda joka, ker bi vam rad pokazal, da je lačen, da se je poškodoval ali da ga je strah. Otrok ne joče, ker bi bil muhast, temveč se tako preprosto pogovarja. Sporoča, da nekaj potrebuje. Dojenček namreč tako pridobi zaupanje vase in s svojim jokom vpliva na okolje. Starejši otroci pa lahko jok uporabljajo za pridobivanje pozornosti staršev. Jok nas gotovo globoko prizadene, da takrat, ko otrok joka zaradi manipulacije, težko reagiramo razumno.

Ugotovite, ali otrok joka zares ali samo zaradi pozornosti - če gre za drugo možnost, ne ravnajte z njim kot z izjemno občutljivim bitjecem in ga ne crkljajte v nedogled, saj to lahko vodi v razvajeno obnašanje in kasneje resnejše težave.

Strokovnjaki navajajo pet učinkovitih nasvetov, s katerimi lahko preprečite nepotreben jok pri otrocih:

1. Naučite se razlikovati med pravim jokom in med »močjo solza«.
Predvsem ne delajte iz muhe slona, če ni nič resnejšega - otrok se hitro uči in to naslednjič izkoristi sebi v prid.

2. Povejte otroku, da se boste z njim z veseljem pogovorili, ko bo nehal jokati in ko se bo bolje počutil. Dobro je, če mu daste nekaj časa, da se pomiri.

3. Če se otrok začne cmeriti, skušajte v mislih to ignorirati. Nadaljujte, kar ste pravkar počeli in ga preslišite. O težavi spregovorite šele, ko se umiri.

4. Takoj ko otrok res neha jokati in se sam želi pogovoriti z vami, mu namenite vso pozornost in poslušnost.

5. Poskrbite, da bo vaš otrok samostojen. Ne skušajte ga vedno zaščititi ali nenehno spremljati. Dajte mu opravila, ki jih že lahko sam opravi, nato ga pohvalite. S tem otrok dobi občutek, da nekaj zna in da je cenjen.

Pogosta posledica neuspešnega izsiljevanja je kuhanje mule oziroma kujanje. Ker je otrok prepričan, da je do nečesa imel pravico, pa tega ni dobil, je nato jezen ter se najpogosteje zavije v molk. Če mu nato dajemo potuho, mu pokažemo, da se mu takšno vedenje obrestuje in se bo to le še nadaljevalo, kar je zelo slabo. Podobna strategija kot pri nepotrebnem joku je, da ko se otrok pomiri, se pogovorite z njim - npr. o tem, kako se lahko v prihodnje razočaranjem izogne.
Predvsem pa dajte otroku vedeti, da ste se vedno pripravljeni pogovoriti o težavah in da ste mu na voljo - tako vam bo otrok bolj zaupal in težave boste reševali bolj učinkovito.