Nekateri otroci, ki od malega prespijo vso noč, se lahko začnejo nenadoma zbujati ali nočejo iti spat. Včasih je to posledica ob ločitvi, ko otroka premestite v svojo sobo, ali pa gre morda preprosto le za preveč razburljivo dogajanje zvečer, ki ga vaš otrok ne želi zamuditi. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako se spopasti s problemom, da bo vaš otrok zaspal ob pravem času.
 S poljubčkom za lahko noč otroka nežno pripravite, da zaspi sam; pogosto se pri tem celo ne zaveda, da se to zgodi. |
Priprava na spanje
Ugotovili boste, da je otroka zvečer precej lažje spraviti spat, če postanejo priprave na spanje stvar dosledne rutine. Tako se malček lažje sprosti in pripravi na spanje. Po popoldanski malici naj bodo dejavnosti umirjene in tihe, da se otrok sprosti od dnevnega dogajanja. Prav tako je zelo pomembno, da imate določeno uro za spanje. Za večino otrok je primeren čas za spanje med 18.30 in 19.30 uro. Če je vaš otrok navajen, da gre spat zelo pozno, ta čas vsak dan prestavite za deset minut bolj zgodaj, dokler se ne navadi iti spat ob času, ki ustreza tudi vam.
Rutina priprave na spanje naj bo kratka in preprosta – ne bi smela trajati dlje kot približno pol ure. Vključuje naj igranje v kopeli, oblačenje pižame, skodelico mleka, umivanje zob, ljubkovanje in čas za pravljico, nato otroka polezite v posteljo in ugasnite luč. V tem času pa se izogibajte vsemu, kar povzroča razburjenje. Če npr. vaš otrok ob umivanju las vrešči, jih raje umijte zjutraj. Upirajte se poskusom starejšega malčka, da bi rutino podaljšali, ko bi vas morda prosil, da mu preberete še več pravljic, samo da bi si podaljšal čas pred spanjem. Bodite strogi. Če otroku nakažete, kaj sledi –»Po pravljici je čas za spanje« - mu pomagate, da sprejme neizogibno. Poskrbite, da bo imel vaš otrok ob sebi odejice ali najljubše plišaste igračke, ki jih potrebuje, da lahko zaspi. Če otrok noče zaspati v temi, mu priskrbite nočno lučko ali pa pustite prižgano luč na hodniku. Nekatere otroke celo pomirja, če jim vsak večer na isti način zaželite lahko noč.
Navadite malčka, da sam zaspi
Če ste vedno ostajali z dojenčkom, dokler ni zaspal, je malo verjetno, da bo vaš malček zdaj zaspal sam. Tudi če še vedno ostajate z veseljem pri njemu, dokler ne zaspi, se morate zavedati, da to lahko traja vedno dlje.
Večina staršev ugotovi, da lahko spanje svojega otroka izboljšajo v enem tednu. Vendar pa morate otroku ves ta čas jasno in dosledno dati vedeti, kdaj je čas za spanje. Zaradi tega morate program navajanja na spanje začeti v tednu, ko ste ob času za spanje vedno doma in se vaš otrok ne sooča z nobenimi drugimi motnjami običajne rutine.
Poljubček za lahko noč
Ta navada je najboljša, če vaš otrok že leži v postelji, saj se preprosto sklonite k njemu in mu date poljubček. Če je otrok vztrajen, se lahko navada raztegne na več ur in več sto poljubčkov. Otroka poljubite le kadar leži in ne pustite, da vas zvabi v pogovor ali igro. Recite mu, da boste takoj prišli nazaj in da bo takrat dobil še en poljubček. To storite, kolikorkrat se vam zdi potrebno.
- Opravite običajno večerno rutino. Otroka položite v posteljo in ga poljubite za lahko noč.
- Recite mu, da se čez minuto vrnete za še en poljubček.
- Obrnite se stran, nato pa se takoj spet obrnite k otroku in mu dajte poljubček.
- Premaknite se malo dlje, nato se obrnite nazaj in mu dajte poljubček.
- Tokrat naredite nekaj v sobi, na primer pospravite igrače ali zložite oblačilo. Nato se obrnite nazaj k otroku in mu dajte še en poljubček.
- Pojdite iz sobe, kot da morate nekaj narediti, nato se takoj vrnite in še enkrat poljubite otroka.
- Če otrok vstane, da bi vam sledil, zaigrajte presenečenje in ga nežno potisnite nazaj v posteljo. Dajte mu še en poljubček in ponovno zapustite sobo.
- To počnite dokler otrok ne zaspi. Postopoma podaljšujte čas med poljubčki.
- To počnite nekaj večerov zapored. Ugotovili boste, da bo po nekaj dneh otrok potreboval manj časa, da bo zaspal. Ne bodite pa presenečeni, če bo prišlo do nazadovanja, saj sta tretja in peta noč ponavadi najslabši.
Metoda premikanja stola
Alternativna metoda, ki jo lahko uporabite, je premikanje stola. Ta metoda je predvsem uporabna, če vaš otrok ne prenese, da bi zapustili sobo, preden zaspi.
Po običajni večerni rutini sedite na stol poleg otrokove postelje in otroka obrnite tako, da gleda stran od vas. Ugasnite luč in recite otroku, da je čas za mižanje in mora zapreti oči. Nato vsakič, ko se bo poskušal pogovarjati, preprosto recite: »Psssst, mižimo!« To bo najbrž potrebno ponoviti večkrat, vendar bodite vztrajni, dokler otrok ne zaspi. Nekaj večerov počnite isto, vendar vsak večer stol pomaknite nekoliko dlje od postelje, proti odprtim vratom. Nazadnje bi morali sedeti na drugi strani vrat. Ko se to zgodi, bi vaš otrok moral biti sposoben zaspati sam; takrat recite lahko noč in zapustite sobo. Če se vam zdi, da otrok še nekaj časa potrebuje potrditev, spet sedite na stol na zunanji strani vrat.
|