Je to prava rešitev?

Strokovnjaki so želeli z omenjeno raziskavo ugotoviti, na kašen način te igrice na otroke vplivajo in koliko energije pri igranju dejansko porabijo. V študijo so vključili devetintrideset dečkov in deklic. Sprva so izmerili, koliko energije so porabili med petnajstimi minutami sedenja. Zatem so jih posadili pred ekrane, kjer so se otroci podali v divji svet modernih »rekreativnih« igric. Že po prvih desetih minutah naj bi porabili sedemkrat več energije, kot med petnajstminutnim sedenjem. Še več; porabili so dvakrat več energije kot med hojo po tekočem traku.

Kot trdijo strokovnjaki, to še ni vse; medtem ko je hoja po tekočem traku dolgočasna, igre otroke veselijo. Povedano drugače: hoje po tekočem traku se naveličajo, igrice pa se lotijo sami in zlepa ne odnehajo. Strokovnjaki dodajajo, da je ta način popolnoma primerna in celo priporočljiva vrsta vzdrževanja telesne pripravljenosti otrok. Hkrati pa naj bi se obenem porajalo tudi upanje, da bodo tovrstne računalniške igre otroke sčasoma navdušile tudi za resnično športno udejstvovanje zunaj svojih domačih štirih sten.

Čeprav je primerjava zabavnih video iger sodobnega časa z dolgočasnim tekočim trakom že tako ali tako malce smešna, se na tem mestu poraja še eno vprašanje. Mar ne bi bilo otrok že od samega začetka bolje navduševati za šport na resničnem nogometnem igrišču? Kaj se je zgodilo z dobrimi starimi otroškimi igrami z žogo in skrivalnicami? Morda so igre lahko res zabavne, a igra z vrstniki na igrišču je najbrž vseeno bolj koristna.