Že zdavnaj so ugotovili, da imajo otroci, ki radi hodijo v šolo, tudi zunaj nje srečno življenje. Tisti, ki jim šola vzbuja strah in nelagodje, pa neredko doma kažejo stisko. Nekateri starši intuitivno zaznamo, da se v šolskih klopeh dogajajo neprijetne reči, drugim otroci o težavah odkrito povedo, ukrepati pa moramo v vsakem primeru takoj. Kako?

Ko se otrok pritožuje, da se v šolskih klopeh dogajajo neprijetne reči, je potrebno takoj ukrepati. Kako mu torej lahko pomagate?

1. Otrok trdi, da ga učitelj ne mara
Včasih so učitelji prehitro krivi za vse. Morda je vaš otrok zgolj vajen veliko pozornosti odraslih, ki pa je ob 20 učencih, razumljivo, ne more dobiti, oziroma ni vajen strožjega reda, ki velja v šoli. Če se po tednu dni še vedno pritožuje, pa morate stopiti do učitelja. Razumljivo, da vam je neprijetno ob iskanju učiteljevih napak, vendar utegne ob nerazčiščenih začetnih konfliktih odnos prerasti v pravcati pekel. Vsak otrok naj bi bil v razredu cenjen in potrjen, a žal ni vedno tako. Pogosto se dogaja, da se iz manj uspešnega učenca sošolci norčujejo, in tudi večina učiteljeve pozornosti se včasih, nehote, obrne k uspešnejšim. Tako se otrok znajde v začaranem krogu: začetne čustvene težave se kažejo v manjši pripravljenosti na učenje, posledica so nizke ocene, zaradi katerih otrok v šoli ni priznan in potrjen, to pa še bolj načne otrokovo samospoštovanje. Na pogovor se pripravite, a je od vsega najpomembnejše, da ga začnete vedro, optimistično, na primer: »Naš šolar zaradi nekaterih neprijetnih okoliščin, v katerih se je znašel, meni, da ga ne marate. Prepričana sem, da lahko z odkritim pogovorom težavo odpravimo.«

2. Šolar se pritožuje, da ima staromodno torbo in potrebščine
Tudi šolarji na razredni stopnji želijo biti »kul« oziroma takšni kot drugi, saj jim to daje občutek varnosti. Pustite otroku, da čim več potrebščin, vključno s šolsko torbo, izbere sam in da potem prevzame odgovornost, če mu kaj ni všeč. Če pa ste mu vi nakupili vse potrebno, lahko rečete, da boste razmislili o novi torbi, še posebno če zgolj njegova nima predala za pijačo ali copate. To pa še zdaleč ne pomeni, da mu morate novo torbo kupiti že letos.

3. »Vsi« v prvem razredu že berejo, samo vaš otrok ne
Najprej razčistimo, da »vsi« brez izjeme pomeni zgolj eden ali dva otroka in da v prvem razredu učitelji od nikogar ne pričakujejo, da bo poznal črke, kaj šele bral. Otroku zagotovite, da verjamete vanj, predvsem pa mu veliko berite. Ugotovili so, da imajo otroci, katerih starši so si vsak dan vzeli čas za branje, veliko več veselja pri učenju pisanja in branja ter da imajo bogatejši besedni zaklad, ki pride v šoli med vsemi intelektualnimi spretnostmi še najbolj prav.

4. Šolar je žalosten, češ da v razredu nima prijateljev
Prisluhnite, vendar ne komentirajte preveč burno, da vsega skupaj ne napihnete. Mlajši otroci namreč pogosto ne opazijo, da se še kdo želi igrati z njimi. Vzemite si čas in povabite otroka v svojo igro ter pokramljajta o tem, da je včasih najbolje kar sam pristopiti, se predstaviti in priključiti drugim. Poleg tega je samostojna igra včasih celo bolj domiselna kot skupinska, zato lahko komentirate: »Kaj res, sam si se igral! Čudovito, kaj si pa delal, izdelal?« Če se po tednu dni še vedno počuti osamljenega, prosite za pomoč učiteljico.

5. Vašega otroka zasmehujejo, izsiljujejo
Mlajši otroci so pogosto v sporu, ker so enako ambiciozni pri nekem predmetu, fantje denimo pri telovadbi. Tekmujejo med seboj in uporabljajo ostre besede, kar pa še ni izraz nasilja in kar lahko rešita sama z otrokom, tudi z nasvetom, naj se učencu raje izogiba. Ali gre zgolj za srečanje dveh močnih osebnosti, lahko preverite z vprašanjem: »Ali se s sošolcem lahko pogovarjaš? Se umakne, če ga tako prosiš?« Če ne prejmete pritrdilnega odgovora, temveč zgolj pogled v tla ali celo jok, morate ukrepati. Pri mlajših šolarjih se nasilje izraža predvsem kot »bullying«, ko se otroci šalijo in komunicirajo z elementi zasmehovanja in prerivanja. Preletimo nekaj bistvenih razlik med nasiljem in bullyingom. V nasilnem napadu se običajno uporabljajo pesti, celo noži in drugo orožje, medtem ko gre pri bullyingu povečini za dolgotrajno čustveno nasilje, ki je, pri starejših otrocih, lahko pomešano tudi s fizičnim zlorabljanjem. Nasilen napad je podoben nevihti. Otrok je morda celo poškodovan, vendar pa zaradi tega dobi veliko podporo in sočustvovanja okolice, kar pomaga pri celjenju notranjih ran. Bullying pa je rahel dež, ki pada in pada in ni videti, da bo še kdaj posijalo sonce. Žrtev polagoma izgublja moč, zaradi česar začne svet doživljati tragično in pogosto popolnoma spremeni osebnost. Žal veliko odraslih meni, da je napad hujši od bullyinga. Otroci, žrtve bullyinga, pa vedo, da je hujši od napada. Ali kakor so ponazorili strokovnjaki iz Društva za nenasilno komunikacijo: »Žrtev napada konča v bolnišnici, obkrožena s svojci in cvetjem, nasilnež pa na policiji. Žrtev bullyinga pa je po drugi strani hudo čustvena ranjena in konča osamljena v svoji sobi.«

Zaradi vsega naštetega je nujno, da otrokove besede vzamete skrajno resno ter da se takoj povežete s šolsko svetovalno službo.
 Nikoli ni prezgodaj za učenje asertivnosti. Z lastnim zgledom pokažite otroku, kako se je treba v življenju postaviti zase. Povejte mu, naj v družbi nekoga, ki ga nadleguje, prekriža roke in samozavestno reče: »Stop. Tega se ne grem več!« Nakar naj poišče pomoč odrasle osebe.

6. Moj otrok je kar naprej bolan
Otroci, ki v šoli doživljajo stisko, pogosto tožijo o trebušnih bolečinah in glavobolu. Ujemite pravi trenutek za pogovor o sošolcih, učiteljih in učni snovi. Morda mu morate zgolj pomagati organizirati dan tako, da bo časa za domače naloge in učenje dovolj ter da bo zjutraj zapustil dom prepričan o lastnem znanju.

7. Otrok noče govoriti o šoli
Introvertirani otroci težko spregovorijo o čustvih. Počakajte z vprašanjem »Kako je kaj bilo danes?« do večera ali pa se domislite česa izvirnejšega: »Kako bi ocenil svoj dan na lestvici od 0 do 10? Zakaj si mu dal oceno 8?« Običajno otroci zaupajo največ med skupno igro oziroma prijetnim druženjem, ko v starših začutijo prave prijatelje ter vir varnosti in opore. Zato je na pragu novega šolskega leta morda še najboljši nasvet: Ostanite v stiku!