Zakaj je otrok razvajen? |  |
Danes materialna preskrbljenost potrošniške družbe ustvarja predpogoje, da si lahko kupimo bolj ali manj vse, posledica tega pa je, da iz osebnih vzgojnih odnosov nastane preko blaga posredovan storitveni odnos, kar se v zadnjem času kaže predvsem v okviru družine. Razvajenim otrokom starši bodisi ne postavljajo nobenih meja ali pa so te preozke: zaradi pretiranega zaščitništva ali nadomeščanja nepovezanosti v skupnem življenju se v obnašanju otrok pokaže razvajenost. Ugotavlja se, da v družinah, kjer so starši dolgo čakali otroka, ta kmalu dobi status družinskega »princa« oziroma »princese«, pozornost pa se mu izkazuje z najlepšimi oblekami, najdražjimi in najnovejšimi igračami ob izrazih občudovanja in oboževanja ob vsaki priložnosti. Čez nekaj let se otrok začne obnašati kot »pravi princ/prava princesa« in upravlja celotno družino. Starši nato postanejo zmedeni in frustrirani. Psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž v svoji knjigi Razvajenost - rak sodobne vzgoje, navaja najosnovnejše lastnosti razvajenosti: - razvajeni otroci so navajeni, da njihove probleme rešujejo drugi, in za to, da bi jih rešili sami, naredijo odločno premalo oziroma nič. Ti otroci so zato zelo zahtevni. Najprej do staršev, učiteljev, okolja in končno do države, ki bi morala rešiti vse njihove probleme; - razvajeni otroci imajo zelo občutljiv odnos do napora. Starši jih poskušajo obvarovati vsakega dela, da bi odraščali v lepem otroštvu. Otroci si tako privzgojijo držo, da je napor res nekaj hudega, nevarnega, škodljivega, ogrožajočega, in se zato pred vsako težavo umaknejo. Lotijo se stvari, pa jo hitro pustijo, vse se jim zdi »brez veze«, poleg tega jim je kar naprej dolgčas; - pogosto nastanejo nepristnosti v sporazumevanju. Starši, ki svoje otroke razvajajo, se pogosto trudijo z njimi zelo lepo pogovarjati. Starši tako igrajo (poskušajo igrati) vlogo idealnih, popolnih staršev tudi takrat, ko to niso. Otrok pa vidi tudi neverbalno govorico staršev, in tako dobi napačne informacije. Posledica tega je, da v otrokovem odnosu do drugih tako ni nobene pristnosti in iskrenosti; - pri starših se pojavi nezmožnost odrekanja. Starši ugodijo sleherni otrokovi želji. Tak otrok zato odrašča v drži, da mu vse, kar si zamisli, pripada. To lahko kasneje v življenju pripelje do raznih manipulacij s pojmom človekovih pravic. Če v zgornjih vrsticah prepoznate katero izmed svojih ravnanj, je čas, da pogledate vase in razmislite, kako bi to lahko izboljšali. Konec koncev otrok sčasoma postane razvajen zaradi vzgoje staršev, zato ukrepajte, začnite otroka usmerjati z drugačnimi vzgojnimi prijemi, kot ste jih vajeni in mu bodite vzoren zgled.     | ||
