Zelo težko se je otresti neke prehranjevalne navade, ki se je ukoreninila v nas. Zato poskušajte otroka že od najzgodnejše starosti dalje navajati na zdravo prehrano, saj mu boste dali s tem najboljšo popotnico za življenje.
 Občutek za zdravo prehrano se mora otroku zasidrati v podzavest. |
Zdrave prehranjevalne navade pa ne pomenijo le uživanja prave količine raznovrstnih živil, temveč vključujejo tudi pravila lepega vedenja in navad. Skupno kosilo naj bo družabna priložnost, in ne samo uživanje hrane. Raziskave so pokazale, da so otroci družin, v katerih vsi družinski člani redno obedujejo skupaj, bolj komunikativni in laže razvijajo govorne spretnosti. Zato otroka učite s svojim zgledom.
Uravnotežena prehrana
Za uravnoteženo prehrano mora otrok dobiti hranila iz vseh skupin živil v ustreznem razmerju, le tako bo njegov organizem dobil vse, kar potrebuje. Dober jedilnik mora biti pester. V njem naj bodo raznolika živila iz prehranske piramide:
- Ogljikovi hidrati (kruh, žita, testenine, krompir)
- Sadje in zelenjava
- Mleko in mlečni izdelki
- Beljakovinska živila (meso, ribe in različice)
- Maščobe in sladkorji (teh naj bo na jedilniku čim manj)
Vsem otrokovim potrebam lahko zadostimo s prvimi štirimi skupinami živil. Ker otrok raste in se razvija, potrebuje največ ogljikovih hidratov, nato sadje in zelenjavo, vsaj pet porcij na dan, nato pa mlečne izdelke in beljakovinska živila.
Maščobe in sladkorji naj sestavljajo najmanjši del otrokovega jedilnika, saj jih vsebujejo tudi živila iz preostalih skupin. Tak način prehranjevanja je primeren za vso družino, le nekoliko ga morate prilagoditi za otroke, mlajše od 5 let. Ti zaradi rasti potrebujejo več ogljikovih hidratov in maščob kot odrasli. Paziti moramo, da hrana ne vsebuje preveč vlaknin in premalo maščob. Kar je zdravo za odrasle, ni vedno priporočljivo za otroke. Izdelki z nizko vsebnostjo maščob na primer niso primerni za otroke, mlajše od dve leti.
Potrebe predšolskega otroka
Otrokovo prehranjevanje je popolnoma odvisno od staršev ali skrbnikov, zato lahko za zdrav način prehranjevanja veliko storite sami. Otrok vas bo v vsem posnemal. Prva tri leta dobi otrok približno polovico potrebnih kalorij iz mleka, po tej starosti pa že postajajo poglavitni vir energije druga živila.
Uvajanje novih živil je včasih težavno, saj otrok pogosto odklanja nove okuse. Težavam se boste izognili, če ga ne boste silili in se pretirano trudili s postavljanjem pravil. Spori pri mizi bodo redkejši, če bo obedovala vsa družina skupaj, saj se otrok navadno sam od sebe obnaša tako kot vsi drugi pri mizi.
Statistični podatki kažejo, da predšolski otroci zaužijejo premalo vitamina A in D, zato zdravniki priporočajo, naj otroci od prvega do petega leta starosti prejemajo dodatke vitaminov A, C in D, razen takrat, ko lahko z gotovostjo trdimo, da je otrokova prehrana popolna.
Prehod na prehranjevalne navade odraslih
Po približno petem letu starosti bo otrok končal obdobje »preizkušanja« in bo jedel bolj ali manj isto hrano kot drugi družinski člani, hkrati pa se bo učil tudi lepega vedenja za mizo. Z vstopom v vrtec ali šolo se znajde otrok v novem družbenem okolju. Njegove prehranjevalne navade se spremenijo, obroki postanejo obilnejši in vmesni prigrizki vse redkejši.
V tej starosti lahko začnete počasi uvajati prehranjevalna načela, značilna za zdravo prehrano odraslih. To pomeni, da je lahko na jedilniku manj maščob, več živil, bogatih z vlakninami, poraba soli pa naj bo zmerna.
Prehod na prehranjevalne navade odraslih bo lažji, če boste v otrokovo prehrano postopoma vključevali tudi različne vrste stročnic, sadja in zelenjave ter polnozrnatega kruha in žit.
Ne bodite prezahtevni
V silnem prizadevanju, da bi otroku privzgojili zdrave prehranjevalne navade, pa ne smete biti prezahtevni. V novem okolju in družbi vrstnikov se bo vaš otrok zagotovo soočil z živili, ki na vaši vrednostni lestvici veljajo za »nezdrava«. Ker ne moremo paziti na vsak zalogaj, ki ga zaužije, je zelo pomembna skrb, da se občutek za zdravo prehrano trdno zasidra v njegovo podzavest.
Naj vas ne potre, če bo začel otrok pod pritiskom vrstnikov zavračati hrano, ki jo je prej z veseljem jedel. Čas obrokov ne sme postati bojišče, na katerem se rešujejo nesoglasja. Otroku ponudite enako hrano kot drugim družinskim članom in poskrbite, da postane obrok družabni dogodek.
|