V želji, da bi porjaveli, Slovenci še vedno radi ležemo v solarij. Dobro vemo, da UV-sevanje škodi zdravju, saj med drugim povzroča rakave bolezni, a se porjaveli polti ne moremo upreti. Zagovorniki tovrstnega sončenja pravijo, da porjavela polt pomladi in daje športen videz, resnica pa je ravno nasprotna. UV-sevanje povzroči predčasno staranje kože, porjavelost pa tudi v svetu mode že vrsto let ni prav nič športna. Na srečo nas bodo po novem pred solariji, ki niso varni, delno zavarovali certifikati, a je največji del odgovornosti še vedno na nas, uporabnikih. Vaša pravica je, da povprašate o certifikatu, dolžnost pa, da svojemu otroku razložite, kako nevarno je sončenje, naj bo na plaži ali pod žarnicami!
 Dobro vemo, da UV-sevanje škodi zdravju, saj med drugim povzroča rakave bolezni, a se sončenju in porjaveli polti mnogi ne morejo upreti. |
Škodljivi vplivi UV-sevanja
Sevanje UVB (speljano iz angleške besede »burning«) povzroča porjavelost ter sončne opekline, sevanje UVA (speljano iz angleške besede »aging«), ki ima daljšo valovno dolžino in prodira v globlje plasti kože, pa pospešeno stara kožo in slabi naš imunski sistem. Naravno UV-sevanje, ki doseže Zemljino površje, je sestavljeno iz približno 95 odstotkov sevanja UVA in 5 odstotkov UVB. Obe vrsti UV-sevanja povečujeta tveganje za razvoj malignega melanoma oziroma pigmentnega ali črnega kožnega raka, običajnega epitelijskega kožnega raka in nekaterih njegovih predstopenj. Prav vsako izpostavljanje UV-sevanju ima za posledico strukturne poškodbe kože. Kratkoročno so te lahko posledica opeklin in nepravilne obarvanosti kože, dolgoročno pa se kažejo kot pospešeno staranje kože na predelih, ki so pogosteje izpostavljeni soncu, denimo na obrazu in rokah. Znaki takšnega fotostaranja kože so gubanje, izguba elastičnosti in stanjšanje kože, pomnožitev drobnih žil, lisavost.
Solariji uporabljajo različne žarnice, nekatere oddajajo več, druge manj sevanja UVB. Včasih je bil trend usmerjen k zmanjševanju sevanja UVB in povečevanju UVA, saj je prevladovalo mnenje, da zgolj žarki UVB ogrožajo zdravje, danes pa se večina solarijev vrača na takšno razmerje sevanja, ki je čim bolj podobno naravnemu sončnemu.
Pozor, certifikat!
Inštitut za neionizirna sevanja je doslej solarijem podelil le nekaj certifikatov. Večina se za meritev še ni odločila, zakonski rok za izvedbo pa je tik pred nami, to je do konca junija tega leta.
Kakšno je sevanje v solariju s certifikatom?
V solariju, ki je skladen z zahtevami pravilnika, sme jakost UV-sevanja dosegati vrednosti, ki so primerljive z največjo jakostjo naravnega UV-sevanja sonca na zemlji. Te vrednosti, izražene kot UV-indeks, znašajo 12, kolikor znaša vrednost UV-indeksa na kristalno jasen dan na Kredarici. V nižinah Slovenije, kjer je jakost UV-sevanja sonca manjša zaradi absorpcije UV-sevanja v zraku, znaša UV-indeks največ do 10. Kakor poudarja dr. Blaž Valič, nam je lahko jasno, da tudi solarij, ki izpolnjuje zahteve pravilnika, poleg znanih dolgotrajnih škodljivih posledic povzroča tudi sončne opekline, če ga uporabljamo na neprimeren način. Čeprav je v takšnem solariju jakost UV-sevanja do petkrat manjša kot v danes najpogostejših solarijih, lahko ob predolgi uporabi solarija dobimo opekline!
Je porjavelost v solariju lahko (še) varna?
Vsaka porjavelost, pridobljena bodisi z izpostavljanjem soncu ali umetnim virom UV-sevanja, je izraz poškodbe kože. Razvoj porjavelosti kože pomeni, da se je koža branila oziroma so v njej nastale poškodbe, ki so se sicer deloma sproti popravljale, vendar se ob ponavljajoči se izpostavljenosti sevanju kopičijo in postopno izražajo kot bolezenske posledice na koži. »Povsem varno pridobiti rjavo polt ni mogoče, razen če se namažemo s pigmenti ali uporabimo porjavitvene kreme,« pravi dermatolog, prof. dr. Igor Bartenjev.
Vsem, ki se odločijo, da bodo kljub svarilom obiskali solarij, pa na Inštitutu za neinonizirna sevanja toplo priporočajo, da izberejo takšnega s podeljenim certifikatom in v katerem osebje primerno svetuje o uporabi solarija. »Če solarij certifikata nima in ga ni preverila neodvisna institucija, kot je INIS, naj tak solarij čim prej zapustijo,« svari dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja.
Če vam osebje obisk solarija odsvetuje, se tega dosledno držite. V glavnem velja, da bi se morale umetnemu sončenju odpovedati vse osebe, mlajše od 18 let, in vsi:
• ki imajo kožo fototipa I in II (svetla polt, koža na soncu pordi, modre oči, rdeče lase),
• ki so v mladosti večkrat imeli sončne opekline,
• ki so dedno nagnjeni h kožnemu raku,
• ki imajo predmaligne ali maligne kožne tvorbe,
• ki uporabljajo kozmetiko ali zdravila, ki povečujejo občutljivost za UV-sevanje,
• ki so isti dan že bili na soncu ali je od zadnjega sončenja minilo manj kot dva dni.
Ponekod v tujini je uporaba solarijev prepovedana za osebe, mlajše od 18 let. V Sloveniji te prepovedi, žal, še ni. Ostaja pa odgovornost staršev, ki lahko z lastnimi zgledom in pogovorom, podobno kot razlagamo o drogah ali spolnosti, otrokom privzgojimo varovalen odnos do sonca in žarnic.
Kako naj se v solariju čim bolj izognem škodljivim posledicam?
- Če se odločite za uporabo solarija, se morate sprijazniti z možnimi posledicami, od kozmetično neželenih učinkov pa vse do zelo resnih bolezenskih stanj.
- Zlato pravilo se glasi: ne več kot eno umetno sončenje na dan in ne več kot deset umetnih sončenj na leto.
- Upoštevajte priporočeno časovno omejitev uporabe solarija za posamezen tip kože.
- Pred uporabo solarija si odstranite s kože vsa kozmetična sredstva in odložite ves nakit. Odstranite tudi kontaktne leče oziroma odložite očala.
- V solariju ne smete uporabljati krem za zaščito pred soncem.
- Če jemljete kakršnakoli zdravila, se morate pred uporabo solarija posvetovati z zdravnikom.
- Med umetnim sončenjem morate imeti zaprte oči in nositi zaščitna očala.
- Nikoli se ne sončite na soncu in v solariju v istem dnevu, med dvema sončenjema v solariju pa naj mine vsaj en cel dan.
- Pred uporabo solarija in po njej poskrbite za nego kože, če želite dlje ohraniti porjavelost. Dermatologi svetujejo kozmetiko, ki je prirejena za posebne potrebe kože po izpostavljanju soncu.
Pomembno opozorilo!
Boljša je 10-minutna uporaba solarija z zmerno količino UV-sevanja kot pa kratka uporaba solarija z zelo intenzivno stopnjo UV-sevanja.
Več o solariju si lahko preberete na www.revijaanja.si!
|