Z besedo Harajuku označujemo značilen stil mladih Japoncev, ki se je razvil v tokijskem predelu Harajuku, v okolici istoimenske železniške postaje. Harajuku je z edinstveno ulično modo danes ena od modnih prestolnic sveta in tudi ena od bolj zanimivih tokijskih nakupovalnih lokacij.

Tak par je na ulicah Harajuka nekaj običajnega.

Ekstremna najstniška kultura Harajuku je kolaž različnih stilov, ki jih najlaže zasledimo ob zdaj že tradicionalnem nedeljskem zbiranju na ulici Takeshita, ki je z stranskimi ulicami tudi najbolj popularen nakupovalni del Harajuka.  

Rojstvo Harajuku kulture

Po drugi svetovni vojni so se na tem predelu zadrževali ameriški vojaki s svojimi družinami, kar je pritegnilo lokalno mladino, željno srečanja s tujo kulturo. Leta 1958 so tam zgradili stanovanja, ki so jih zasedli mladi navdušenci nad modno industrijo, oblikovalci, fotografi in modeli.  Ob nedeljah, ko je bil bližnji park Yoyogi zaprt za promet, so se tam zbirali ulični umetniki in modni entuziasti, po ponovnem odprtju pa se je tudi nedeljsko zbiranje preselilo na postajo Harajuku. Druženje in razvoj subkulture na tem mestu sta se stopnjevala in Harajuku preoblikovala v središče mladostne modne subkulture.

Razvoj stilov 
V 90-ih letih je bil punk v predelu Harajuka modno in ne družbeno kritično gibanje. V kombinaciji z novostmi, ki so jih prinesle nove tehnologije, se je stil prelevil v cyber-punk, modno izražanje mladih v neonskih in kovinskih barvah.

Danes Harajuku moda združuje trende iz 80-ih in 90-ih let ter glasbenih in družbeno-kritičnih subkultur tistega časa, sodobne zahodne trende ter multimedijske vplive in motive.  Čeprav so ti stili zelo individualni, odvisni od posameznika, jih je kar nekaj, ki jih zaradi pogostosti lahko prepoznamo.

Lolita
Najbolj pogost stil je Lolita. Ta se ločuje na vrsto podstilov - ločimo navadno Lolito, te so svetlejših, ljubkih in pastelnih barv, in Gotsko Lolito, stil, ki ga prepoznamo po temnejših ali črno-belih viktorijanskih in čipkastih oblačilih ter temnejših ličilih. Njihovi modni dodatki velikokrat vključujejo čipkaste senčnike in rokavičke, male predpasničke in dodatke za lase. Poznamo še stil EGL, elegantna gotska Lolita, v bolj umirjenih krojih in barvah ter z manj modnimi dodatki, in zelo redek stil EGA, elegantni gotski aristokrat, bolj prefinjeno različico EGL. Tu je še podstil Wamono, ki zahodnjaški in Harajuku stil oblačenja združuje s tradicionalno japonsko nošo.

Decora in Kawaii
Decora, ime izhaja iz besede dekoracija,  je drugi najpogostejši Harajuku stil, ki ga prepoznamo po močnih pisanih barvah in ogromnem številu ljubkih drobnih dodatkov. Podoben mu je stil Kawaii (ljubko), ki ga nosijo predvsem mlajša dekleta, stil, ki je pravzaprav decora, dopolnjen z plišastimi liki iz risank, plišastimi živalmi, plastičnimi igračami in nakitom, otroškimi oblačili ali pa kar simpatičnimi kostumi omenjenih likov.

Ganguro in Kogal
Ganguro je stil, ki še najbolj spominja na kalifornijska dekleta. Pretirano umetno porjavela koža, svetla ličila, pobeljeni lasje v kombinaciji z živobarvnimi oblačili in veliko nakita. Ganguro naj bi se po mnenju nekaterih razvil v začetku 90-ih let, kot odgovor na tradicionalno japonsko dojemanje ženske lepote. Soroden stil je Kogal, kjer pa gre za manj vpadljivo različico Gangure, z dragimi dodatki velikih modnih znamk.

Cosplay in Visual kei
Verjetno najbolj privlačna moda ulic Harajuka pa sta Cosplay (Costume play) in Visual Kei (vizualna podoba glasbe), ki pa ju poznavalci ne uvrščajo med ulične stile, ampak med kostume. Pri Cosplay gre za preoblačenje v oprave z navdihom kostumov fiktivnih likov iz filma, video igre ali animejev ter manga stripov. Visual Kei pa povezuje popularne glasbene skupine z njihovimi oboževalci. Gre za ekscentrična oblačila in ličila, ki jih oboževalci kopirajo od svojih glasbenih idolov. Ti največkrat najdejo navdih v mešanici stilov goth-rocka, punka in heavy-metala 80-ih let, ki ga z lastnim kulturnim in modnim ozadjem sebi prilagodijo v androgenega in feminilnega.