Film Avatar odlikuje neverjetno realistični računalniški efekti.

Avatar nas popelje v spektakularni svet, kakršnega si ni moč predstavljati. Na njem se prišlek z Zemlje poda na epsko pustolovščino in se nazadnje bori za rešitev tujega sveta, ki je sčasoma postal njegov dom.

V  nezemeljski svet vstopimo skozi oči Jaka Sullyja, nekdanjega marinca, priklenjenega na invalidski voziček. Rekrutirajo ga za potovanje na več svetlobnih let oddaljeno človeško postojanko na Pandori. Tam mogočna korporacija izkopava redki mineral, ki je ključnega pomena za rešitev Zemljine energijske krize. Ker je ozračje na Pandori strupeno, so ustvarili Program Avatar, v katerem je zavest človeških “voznikov” povezana z avatarjem. Avatar je na daljavo kontrolirano biološko telo, ki lahko preživi v smrtonosnem ozračju. Ti avatarji so plod genetskega inženiringa človeške DNK in DNK domorodcev Pandore - Na’vijev.

Ponovno rojen v svojem avatarju Jake lahko spet hodi. Njegova naloga je infiltracija med Na’vije, ki so postali glavna ovira pri izkopavanju dragocene rudnine. A prekrasna ženska Na’vijev, Neytiri, Jaku reši življenje in to spremeni vse. Jaka njen klan sprejme medse in nauči se, kako postati eden od njih, kar je povezano z mnogimi preizkusi in pustolovščinami. Ko se Jakov odnos z njegovo obotavljivo učiteljico Neytiri poglobi, začne spoštovati na’vijevski način življenja in nazadnje zavzame svoje mesto med njimi. Kmalu bo postavljen pred najtežji preizkus, ko jih popelje v epsko bitko, ki bo odločila o usodi celotnega sveta.

"Avatar je najzahtevnejši film, kar sem jih posnel,” pravi scenarist in režiser James Cameron. In ta izjava veliko pove, glede na to, da je Cameron svetovno znani mojster pripovedovanja zgodb: njegovi filmi Titanik, Terminator, Terminator 2, Osmi potnik 2, Brezno in Resnične laži so bili prelomni filmi, mešanica spektakla, izjemne zgodbe, likov in tehnološke čarovnije, ki je služila zgodbi in čustvom.

Cameronova ekipa se je odločila, da zagotovi popolno realnost računalniških likov. Razvili so povsem novo tehnologijo, s katero so posneli obrazno mimiko. Igralci so nosili posebne čelade, podobne nogometnim, na katere so pritrdili majhne kamere. Te so posnele celo najbolj drobne premike obraznih mišic. In kar je najpomembneje, kamera je posnela gibanje oči, česar prejšnji sistemi niso mogli. Seveda so posneli z igralci in pod Cameronovim vodstvom tudi vse prizore v filmu: brez scene, brez kostumov, samo igrali so, kar se je večini zdelo nadvse imenitno.

Druga inovacija, ustvarjenja posebej za Avatarja, je virtualna kamera, ki je Cameronu omogočala snemati prizore znotraj računalniško ustvarjenega sveta, kot če bi snemal v hollywoodskem studiu. Skozi vizualno kamero Cameron ni videl Zoë Saldana, ampak njen velikanski modrokožni lik Neytiri.  Namesto Sama Worthingtona in Sigourney Weaver je videl njuna velikanska avatarja, skupaj s repoma in velikanskimi zlatimi očmi. Namesto pustega sivega prostora pa je videl bujen pragozd Pandore, lebdeče gore Hallelujah in človeško kolonijo pri Peklenskih vratih.