V Zagrebu je dež ves dan vztrajno zalival Hipodrom in iz zelenice ustvaril blatno jezero, ki bi bil idealen za Rock Otočec. Na prizorišču se je zbralo 30.000 ljudi. Iz prvotno napovedane improvizirane "dvorane brez strehe"za 20.000 obiskovalcev se je kapaciteta zaradi velikega povpraševanja povečala za dodatnih 10.000 vstopnic.

Metallica je v Zagrebu, glede na zimske razmere, odigrala korekten nastop.

Ko se je ob pet čez deveto začela vrteti uvodna špica z Morriconejevo Ecstasy of Gold, je skupino toplo pričakalo dodobra premraženo občinstvo. Nastop je odprla Creeping Death in morje iztegnjenih rok je skandiralo "Die! Die! Die!" proti koncu komada. For Whom the Bell Tolls in Fuel sta držali občinstvo v miganju, do prvih skladb z novega albuma, For Your Life in The End of the Line, ko se je začetni entuzijazem publike zahvaljujoč ledeni prhi umiril.

Občinstvo je zvečine nepremično strmelo v oder, Hetfieldova tipična komunikacija v preprosti angleščini "mi Metallica, vi publika, mi veseli, da smo tukaj" je naletela na mlačen odziv. Zlasti, ko je pevec vprašal (poglej video Sad But True), kdaj so bili nazadnje tukaj, saj več kot očitno še sam ni vedel, kje nastopajo (skupina je v Zagreb priletela tri ure pred nastopom in šla takoj po zaključni Seek and Destroy), nato pa še komaj uspel razvozlati ime tega čudnega mesta Zagreb.

Glasno ozvočenje je bilo daleč od idealnega – ali je zvok bil razmazan ali so bili v ospredju Ulrichovi bobni - in se do konca ni uspel popraviti. Preverjeni favoriti kot so Enter Sandman in Battery so vzdušje na koncu vnovič dvignili in do sklepne Seek and Destroy je prepevala večina prisotnih. Korektno oddelan večer, ki ga so ga vremenske razmere spremenile v (v primerjavi z običajnimi koncerti Metallice) v komorno poslušanje glasnega rocka.

Galerija