Oliver ne ve, koliko skladb je posnel |  |
"Nikoli jih nisem štel, a če prištejemo še vse TV nastope, verjetno nekaj več kot tisoč. Kdaj slišim katero po radiu in se sprašujem, ali sem to jaz. Ne vem, koliko sem ji posnel. Preveč!" Tako pravi Oliver Dragojević, ki konec meseca pripravlja dva gala koncerta v ljubljanskih Križankah. Prvič je na oder stopil leta 1961 kot solist na neki glasbeni predstavi. "Kdo je takrat razmišljal o resni karieri! Veste, kako pravijo: "Que sera, sera." Po nastopu sem ustanovil bend, prelomni prvi splitski festival pa se je res zgodil 1967. Takrat se je začela moja resnejša glasbena kariera. Od leta 1961 do leta 2011 je torej petdeset let." V tem času je koncertiral na nekaterih najuglednejših svetovnih koncertnih prizoriščih: v newyorškem Carnegie Hallu, pariški Olympii, londonskem Royal Albert Hallu ... Kje je bilo najrazburljivejše in kje nastopate najraje? "Olympia je kabaretna dvorana, še luči so "pariške". Royal Albert Hall je industrija zabavništva, tam se dogaja vse od koncertov do športnih tekmovanj in ne vem česa vse. Carnegie Hall je klasična različica. Cela dvorana je oblečena v les in vsak ton se sliši kristalno čisto. Concerthaus na Dunaju je operna hiša, torej zelo tradicionalna dvorana. Težko rečem, kje je najboljše, ker so to zelo različne dvorane. V New Yorku so z mano nastopili nekateri jazzovski glasbeniki, ki jih globoko spoštujem. Sedel sem v garderobi, v kateri je sedel Čajkovski ob otvoritvenem koncertu dvorane. Prevevajo te čustva, saj se te vse to dotakne, hkrati pa si zelo živčen. Še dobro, da sem dobil posnetek koncerta, ker se ga skoraj ne spomnim." Oliver se dobro počuti tudi v Križankah, je povedal v intervjuju za revijo Stop. "Križanke so odprto prizorišče, zvok je vedno dober."     | ||
