Zmagal je glas ljudstva | ![]() |
Letos na Emi ni bilo strokovne žirije, televoting pa omejen na en glas za izvajalca na telefonsko številko - in s tem tudi ni bilo dileme, ali in kdo so kuharji v zaodrju, ki preprečujejo, da bi na eurosong poslali ljubljence občinstva. Mešanica narodnozabavne glasbe in plehkega rocka osemdesetih je očitno prava kombinacija nostalgije in patriotskih čustev. Skoraj 16 tisoč glasov, to je vrednostno okoli 13 tisoč evrov, pove vse. Na patriotska čustva je računala tudi Manca Špik s Tukaj sem doma in obleko, ki se je razprostrla v slovensko zastavo. Pripravila se je profesionalno, tudi sama meni, da si nima kaj očitati - a je bila kljub temu precej razočarana, ker ji ni uspelo zmagati. Podobna so bila občutja v kampu Lange. Pretekli dve leti so bili prepričljivi zmagovalci ljudstva, zato so bili letos prepričani, da imajo zmago tako rekoč v žepu, saj ni komisije, ki bi jim to lahko preprečila. A letošnja njihova skladba je bila najmanj izrazita v primerjavi s preteklimi izbori, pa tudi ljudstvo ne mara, kadar nekdo velja za tako izrazitega favorita. Največje presenečenje izbora pa ni zmaga harmonike, ampak uvrstitev Nine Pušlar in njenega spodobnega pop štiklca na drugo mesto. Še sama je bila presenečena, ko je izvedela, da ji je občinstvo namenilo več glasov kot Langi in Manci Špik. Skoraj tako dobro kot Manca sta se odrezala tudi Hamo in Gal, ki sta veljala za favorita zahtevnejšega dela publike. | ||