Tale film je kot ustvarjen za ljubitelje butastih nepravičnih nepotrebnih referendumov. Še posebej tistega o družinskem zakoniku.

Organizatorji beograjske Parade ponosa imajo težavico. Ali dve. Predvsem pa jim težave povzroča tole: homofobni nasprotniki dogodka jim grozijo z nasiljem. In zato organizatorji iščejo način, kako organizirati parado tako, da jo bodo udeleženci preživeli. No, vsaj večina. Po spletu okoliščin – po zelo zapletenem spletu silno zapletenih okoliščin – varovanje Parade prevzame judoist in bivši vojak Limun. A v Beogradu ne najde nikogar, ki bi ga bil pripravljen podpreti, zato se odpravi na pot po republikah bivše Jugoslavije, kjer nabere četico bivših sovražnikov.

Kdo: Nikola Kojo, Miloš Samolov, Goran Jevtić, Hristina Popović; režija Srdjan Dragojević.

Kaj: Parada, Srbija, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Madžarska

Žanr: drama/komedija.

Več vam ni treba vedeti: tole je o filmu povedal režiser: »Film je iskrena zgodba o tem, kaj vse je pripravljen človek narediti za pozornost ljubljene osebe, ne glede na to, katerega spola je. Parada je film o strpnosti, razumevanju in o tem, da se lahko spoprijateljijo zelo različni ljudje, neodvisno od svoje spolne, narodne ali verske pripadnosti. Zato je Parada veliko več kot film o gejevski paradi. Sámo dejstvo, da je koprodukcija Srbije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije, pove veliko. Film je smešen in žalosten.«

Ah, samo še tole: Kojo je odličen (ampak kdaj pa ni?)

Za koga: za vse.

Treba videti? Seveda; obvezno, pa čeprav na silo in za ušesa, pa bi bilo treba v kino za ta film privesti tiste srednjeveške horde, ki zahtevajo referendum o družinskem zakoniku.

Oh, in še to: film je uvrščen na letošnji Berlinale, v stranski (a ugledni) spored Panorama.