Pariškemu borznemu posredniku, ki zatava v šesto nadstropje, kjer živijo španske služkinje, se odpre nov, povsem drugačen svet.

Pariz v začetku šestdesetih. Jean-Louis je zdolgočasen borzni posrednik, ki se niti dobro ne zaveda, kako pusto je njegovo življenje – dokler njihova bretonska služkinja v navalu besa ne da odpovedi in v njegovo življenje vstopi mlada Španka Maria.

Nekoč Jean-Louis zaide v šesto nadstropje svoje hiše, kjer imajo španske služkinje, ki ves dan delajo v tujih domovih, skromne sobice in eno samo (zamašeno) stranišče. Vendar kljub težkemu življenju ženske niso zagrenejne, nasprotno – veliko bolj so polne življenja kot ljudje iz njegovih krogov. Jean-Louis jim naredi nekaj majhnih uslug, ki njim veliko pomenijo in med obema svetovoma se kmalu spletejo tople vezi.
Uvožene služkinje so nekakšna španska verzija naših Aleksandrink, za seboj so v frankistični Španiji pustile svoja življenja, može, nekatere tudi otroke. V Francji veljajo za drugorazredne – kratek, a zgovoren je prizor, v katerem hišnica dvema Špankama s težkim kovčkom prepove uporabljati dvigalo, češ da je to samo za gospodarje, in ju nažene po stopnicah v šesto nadstropje. Mimogrede, v angleščini je filmu naslov Vhod za služinčad. Pa vendar film ni nič pridigarski, je topla francoska komedija z resnimi podtoni, ki je obredla kar nekaj festivalov, med drugim berlinskega in lanski Liffe.

(Les femmes du 6eme etage, Francija, 2011. Režija Philippe Le Guay, igrajo Fabrice Luchini, Sandrine Kiberlain, Natalia Verbeke, Carmen Maura, Lola Duenas. Na sporedu v Cankarjevem domu do 22. januarja.)