Naj vas naslov ne zmede; ne gre za novo versko odkritje, pač pa za zabaven in domišljijski poskus zapolnitve drobne vrzeli Svetega pisma. Če ste se kdaj spraševali, zakaj nikjer ne piše ničesar o Kristusovem otroštvu in mladosti, in bi radi spoznali eno izmed bolj sproščenih in smešnih možnosti, si preberite roman Jagnje: evangelij po Focnu, Kristusovem prijatelju iz otroštva Christpherja Moorea.

Christopher Moore: Jagnje: evangelij po Focnu, Kristusovem prijatelju iz otroštva

Knjiga je v Ameriki sicer izšla že leta 2002, v letošnjem letu pa je pri založbi Didakta izšla tudi v slovenskem prevodu. Moore, ki ga označujejo za enega najboljših ameriških satirikov, je pripoved o tistem delu Jezusovega življenja, ki ga nismo poznali iz Biblije, »prepustil« Focnu, Jezusovemu prijatelju iz otroštva. Ta je bil obujen od mrtvih in poklican ponovno na zemeljsko stran, da zapiše knjigo o njunem skupnem popotovanju skozi življenje.

Zgodba se tako začne že v času njunega otroštva, ko je Focn spoznal Josa »mulca, ki je sicer znal oživeti kuščarja«, a še ni vedel, da je Odrešenik. Dogodivščine, ki sta jih doživljala kot otroka, jima je popestrila tudi Meri oz. Marija Magdalena, ki je zaznamovala njuni življenji kot velika neuresničena ljubezen. Oba je povsem očarala, nastal je nekakšen ljubezenski trikotnik - Jos je bil všeč Meri, Meri je bila tudi všeč Josu, a se ji je odpovedal, saj mu je angel napovedal, da mu kot Božjemu sinu ni namenjeno, da bi okusil ženske čare, Focn pa sicer ni imel takih omejitev in je bil vroče zaljubljen v Meri, a ga ta ni hotela. Vendar med njimi zaradi tega ni bilo prevelikih težav, Meri  so potem  starši oddali v zakon in ker prijatelja nista želela prisostvovati temu, za vse tri žalostnemu dogodku, sta se ravno takrat odpravila na dolgo iskanje treh modrih, ki naj bi Josa naučili, kaj naj bi delal kot Božji sin.

Pot spoznavanja in učenja je bila dolga in polna zanimivih prigod, ki so opisane na zabaven in duhovit način, brez dlake na jeziku. Focn se je predajal vsem zemeljskim užitkom, svojega prijatelja je poučeval o slasteh, ki jih ta ni mogel niti si jih ni želel izkusiti, a si jih je želel razumeti, skupaj sta spoznavala skrivnosti življenja in Josovo poslanstvo, medtem pa sta nezadržno drsela veliki prerokbi nasproti.

Kot je zapisano na platnicah knjige, je »evangelij po Focnu skrbna raziskava Svetega pisma in Evangelijev, brez napake v faktografiji, a obrnjena po svoje, tako rekoč možna resničnost Kristusovega življenja. Ne toliko kritika religije kot našega odnosa do nje, ta satira raziskuje vse, kar je človeško, kar bi moralo biti človeško, kar bi ljudje najraje pozabili in kar niti ne vemo, da je v nas.«