Že dolgo časa ni bilo zgodbe, kakršna je ta, ki jo je zapisala pot knjige Služkinje. Odkar je februarja 2009 knjiga izšla, je ves čas na seznamu najbolje prodajanih knjig po svetu, za kar je nedvomno zaslužen tudi film, posnet po knjigi. V decembru je prišel tudi v slovenske kinematografe.

Pripoved, ki je prišla do srca marsikateremu bralcu, je po svetu in lestvicah uspešnic potovala po zaslugi navdušenih bralk.

»Dvanajstega septembra sem se usedla in začela pisati zgodbo z vidika Demetrie, in ta zgodba je postala knjiga Služkinje,« je povedala Kathryn Stockett, avtorica knjige.

Demetrie je bila družinska služkinja avtoričine družine, ko je ta še živela v Jacksonu v Misisipiju. Knjigo je pisala pet let, in ko je končno zbrala pogum in jo poslala prvemu agentu, jo je ta gladko zavrnil. »Potem sem zbrala pogum in prebrala knjigo še enkrat ter ugotovila, da na nekaterih delih res ni delovala tako, kot sem si to želela, zato sem jo malo popravila in poslala drugemu agentu.« Tudi ta jo je zavrnil in Kathryn jo je znova prebrala, jo izboljšala in poslala naprej. Skupaj je doživela kar šestdesetih zavrnitev, dokler ni agentka prepoznala možnosti v izjemni pripovedi o temnopoltih služkinjah, ki v zgodnjih šestdesetih letih skrbijo za otroke gospodaric, a se ne smejo dotikati družinskega srebra. Odkar je knjiga izšla (februarja 2009), je bila samo na lestvici uspešnic v časopisu New York Times več kot 110 tednov, in kot kaže, lestvice nima namena zapustiti.

Zgodba
Zgodba se godi prav v Jacksonu v Misisipiju, kjer je Kathryn odraščala z bratom in sestro. Medtem ko so imeli starši ves čas polne roke dela s posestvom in težavami v zakonu, je za tri otroke skrbela Demetrie, hišna služkinja. »Starši so se ločili, ko sem imela šest let,« pravi avtorica, »in takrat je Demetrie zame postala še pomembnejša. Mama je hodila na potovanja zunaj mesta, oče je nas tri z Demetrie strpal v motel in tam sem ji jokala v naročju, ker sem tako močno pogrešala mamo. Pogosto sem od tega dobila celo vročino. Brat in sestra sta bila starejša in nista bila tako nebogljena.«

Iz vseh teh izkušenj se je rodila pripoved o temnopoltih služkinjah, ki bogatim gospodarjem in gospodaricam kuhajo, pomivajo, pospravljajo in pazijo otroke, jih vzgajajo in hranijo, hkrati pa isti gospodarji, ki jim v roke zaupajo najmlajše, skoraj vsak dan preštevajo dragocenosti v hiši, da bi se prepričali, ali jim ne kradejo.

Ko je Skeeter ugotovila, da se ljudje do temnopoltih služkinj vedejo zaničljivo, nespoštljivo in poniževalno, predvsem pa zelo zelo drugače, kot ravnajo z belimi ljudmi, je bila prepričana, da to ne sme ostati prikrito. Ker si je želela postati pisateljica, si je dobila službo pri časopisu. Zanj je pisala o gospodinjskih zagatah in njihovem reševanju, pri čemer ji je pomagal Aibileen. Potem se je odločila, da bi rada izkušnje temnopoltih služkinj zbrala v knjigi in o njihovih življenjih povedala iz prve roke. Ker je bilo to v šestdesetih v Misisipiju nevarno početje in ker so s tem služkinje tvegale  življenje, jih ni lahko prepričati, a tako so tri ženske na skrivaj spletle prijateljstvo, kakršnega Jackson še ni videl.

Več o knjigi in filmu si lahko preberete TUKAJ!