Nostalgična premiera Nevihte |  |
|
Včeraj se je v Mestnem gledališču ljubljanskem zgodila zadnja premiera leta 2011 in hkrati šesta v gledališki sezoni 2011/12. Po šestdesetih letih so na oder MGL znova postavili dramo Nevihta, ki je bila maja 1951 v režiji Marije Nablocke uprizorjena kot prva predstava na novo ustanovljenega ljubljanskega poklicnega gledališča – MGL.
 Za nov prevod je poskrbela Tatjana Stanič, režira je Jernej Lorenci. |
Za nov prevod je poskrbela Tatjana Stanič, režira je Jernej Lorenci. Za jezikovno podobo uprizoritve je skrbela Maja Cerar, glasbo, ki jo izvaja ansambel Volga (oboa kvartet z alternacijami: Eva Jurgec, Klemen Bračko, Bojan Cvetrežnik, Jelena Ždrale, Katarina Jericijo in Žiga Fabro) pa je zložil Branko Rožman. V predstavi igrajo Jožica Avbelj, Matej Puc, Nika Rozman, Alja Kapun k. g., Boris Ostan, Primož Pirnat, Jaka Lah, Janez Starina, Jette Ostan Vejrup, Maja Boh in Boris Kerč.
Kratka vsebina
Katerina (Nika Rozman) je mlada poročena ženska, ujeta v hišo neusmiljene tašče, bogate trgovke Kabanovke (Jožica Avbelj), ki v strahovladju gospoduje mladi trojki: snahi Katerini, radoživi hčerki Varvari/Barbari (Alja Kapun) in mevžastemu sinu Tihonu (Matej Puc), ki mu žena Katerina predstavlja le nekakšno nujno zlo in ki si od matere in žensk v hiši najraje oddahne ob steklenici vodke. V mestecu ob Volgi prebiva tudi Moskovčan Boris Grigorjevič (Primož Pirnat), čigar finančna usoda je na milost in nemilost prepuščena hitri jezi strica, uglednega trgovca Dikoja (Boris Ostan). Med Katerino in Borisom v nekaj brezbesednih srečanjih na promenadi zaplameni prepovedana ljubezen. Katerino grabi neznosna slaba vest, Barbara jo prepričuje, naj zgrabi priložnost za srečo, urar Kuligin (Janez Starina) ustvarja perpetuum mobile, nad Volgo se zbira nevihta, napol blazna starka pa vsem skupaj napoveduje žalosten konec. Ko se Tihon za dva tedna odpravi v Moskvo, je Katerinina krepost na preizkušnji.
|
