V Slovenskem mladinskem gledališču pripravljajo drugo premiero v sezoni 2010/11, in sicer monodramo Zadnji ples Nižinskega ameriškega dramatika Normana Allena v prevodu Jakoba J. Kende in v režiji Marka Mlačnika. Genialnega ruskega baletnega plesalca bo igral Primož Bezjak. Premiera bo 5. novembra.

Ruskega baletnega plesalca bo v SMG upodobil Primož Bezjak, ki smo si ga najbolj zapomnili iz filma Petelinji zajtrk.

Vaclav Nižinski se je kot otrok staršev poljskega rodu, Tomasza Niżyńskega in Eleonore Bereda, rodil okoli leta 1890. Ko je bilo Vaclavu osem let, je oče zaradi nove zveze z eno izmed soplesalk zapustil ženo in tri otroke, tako da je mati Eleonora ob neredni moževi finančni podpori težko preživljala in šolala otroke. Vaclav in mlajša sestra Bronislava, kasneje pomembna plesalka, koreografinja in pionirka neoklasičnega baleta, sta se šolala na Imperatorski baletni šoli v Sankt Peterburgu in postala člana baletnega ansambla Marijinskega gledališča, kjer je Nižinski prvi večji uspeh doživel že leta 1907 z vlogo Modre ptice v Trnjulčici.

Vaclava Nižinskega so imenovali bog plesa, saj so ga odlikovali nenavadno visoki skoki. Njegovo izrazito sodobno razumevanje plesne umetnosti je izzivalo tako strastna odobravanja kot sovražna odklanjanja. Po premieri Favnovega popoldneva v Parizu ga je v članku Renesansa plesa branil kipar Auguste Rodin, škandal med krstno izvedbo Pomladnega obredja na glasbo Stravinskega ravno tako v Parizu pa je bil tolikšen, da je menda, da bi pomirila občinstvo, posredovala celo policija.

Nižinski je bil leta 1907 najprej ljubimec kneza Pavla Lvova, ki je bil tudi patron njegove obubožane družine, nato pa je postal ljubimec Sergeja Djagileva. Skupino Ballets Russes, v kateri je dolga leta deloval, je zapustil leta 1913, ko se je zbližal z madžarsko aristokratinjo Romolo Pulsky in se z njo poročil v Buenos Airesu, rodili pa sta se jima hčerki Kira in Tamara. Leta 1919 je v Švici doživel psihični zlom, ki so ga diagnosticirali kot shizofrenijo, tako da je do konca življenja leta 1950 popolnoma odmaknjen od sveta in zaprt vase bival v različnih psihijatričnih bolnišnicah in sanatorijih po Evropi, pokopan pa je na Montmartru v Parizu.

Monodrama Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika se ne ukvarja le s spomini na življenjsko pot, ki jih na odru podoživlja Primož Bezjak v vlogi Vaclava Nižinskega, temveč raziskuje tudi različna stanja plesalčevega oziroma igralčevega telesa, pri čemer z Markom Mlačnikom sodeluje koreografinja in plesalka Mateja Rebolj.