Viktor te pomladi | ![]() |
Viktor za življenjsko delo je posebna kategorija, o zmagovalcu katere odloča uredništvo revije Stop. Predlanski dobitniki New Swing Quartet pravijo, da jih je nagrada pomladila in jim dala novega zagona. Tistega čarobnega večera se spominja član Tomaž Kozlevčar, ki je aktiven tudi kot vodja skupine Perpetuum Jazzile. "Viktorji so prireditev, ki me vsako leto preseneča, bodisi z "utrganim" humorjem, bodisi s presenetljivimi glasbenimi točkami in voditelji. Vedno pa z glamurjem, scenografijo in programom. Na Viktorje se vsako leto odpravim odločen, da se popolnoma prepustim noremu odrskemu dogajanju in včasih presenetljivim izidom. Prav poseben dogodek so tudi viktorske zabave po prireditvi, kjer se srečaš z vso medijsko srenjo in spet pokramljaš s prijatelji."
Kadar pri Viktorjih sodeluješ v programu ali kot nominiranec, ima zgodba še drug, adrenalinski izziv, meni Kozlevčar. "Spomladi 2008 sem sodeloval pri pripravi spektakla podelitve medijskih nagrad viktorji 2007. Kot glasbeni producent prireditve sem izbiral, komponiral in aranžiral kopico glasbenih novosti, glasbenih iztočnic in uvodnih skladb; v silnih pripravah, snemanjih in dogovarjanjih sem se popolnoma osredotočil na program in izvedbo. Spominjam se svojega odklonilnega odnosa do ideje, da se viktorja za življenjsko delo podeli na malce obskurni sceni s krsto, ki bi po mojem mnenju nominirancu lahko dala vtis njegovega lastnega pogreba. Seveda nisem imel pojma, da "pokopavamo" prav moj New Swing Quartet! Zato sem bil tem bolj šokiran, ko me je kar na odru doletel viktor za življenjsko delo ... "
Kozlevčar se je namreč za takšno priznanje na odru s Perpetuumi in Xplozioni počutil preveč produktivnega in premladega. "Resnici na ljubo pa je kvartet takrat že sklenil svojo 40-letno kariero in mene osebno ta viktor res ni pokopal. Nasprotno se kot (eden) najmlajši(h) življenjski(h) viktor(jev) ob mojih novih glasbenih izzivih počutim skoraj reinkarniranega! Izjemno ponosen sem na to pomembno slovensko priznanje in na kipec, ki ga z dragocenimi spomini na kvartet skrbno varuje naš najstarejši Dare Hering. Gotovo mu je tudi ta kipec pomagal prebroditi hudo bolezen, ki jo je preživljal prav pred koncem našega muziciranja. Z vsem silnim navdušenim odzivom slovenske javnosti, ki nas je poskušala ponovno spraviti na koncertne odre, se je prav z viktorjem za življenjsko delo naša zgodba najlepše zaokrožila. Life goes on! (Življenje teče dalje!)" | |||