Vinski strokovnjaki in pridelovalci v zadnjem času opažamo premik od rdečih vin proti belim. V Sloveniji in tudi v svetu je kozarec ali dva  belega vina,   le  leto ali dve starega,  kjer sta poudarjeni svežina in aroma,  normalna izbira sodobnega potrošnika. Imeli smo dve desetletji dominacije rdečih vin, sedaj pa je trend belih.

Promocijsko sporočilo

Pa moramo  imeti tisti, ki se odločimo za belo vino slabo vest, ker  naj bi bilo to manj zdravju koristno  kot rdeče?

Svetovno znani francoski paradoks, katerega oče je prof. dr. Serge Renaud, temelji na proučevanju rdečih vin. Leta 1991 je svet zaokrožila novica, da imajo  rdeča vina varovalni učinek na srčno-žilni sistemu predvsem zato, ker imajo v primerjavi z belimi več skupnih polifenolov ter drugačno sestavo kot bela vina.

Posledično pa pri nas še danes prevladuje napačno mnenje, da je rdeče vino bolj zdravo kot belo. Nadaljnje raziskave so dala nova spoznanja tudi o belih vinih. Dr. Arthur E. Klatsky, vodja medicinskega kardiološkega centra v Oaklandu v Kaliforniji, je leta 1997  predstavil rezultate obsežne študije, ki je trajala 20 let, v raziskave je bilo vključenih 128.000 oseb. Študija je pokazala, da imajo vpliv na zmanjšanje pojava srčnega infarkta tudi bela in ne samo rdeča vina.

Rezultati za bela vina so najmanj enakovredni ali celo nekoliko boljši v primerjavi z rdečimi vini. To spoznanje je dobilo potrditev v raziskavi »Mainzer Weinstudie« prof. dr. K. Junga 1997, kjer so dokazali več koristnega holesterola v krvi pri uživanju belih vin v primerjavi z uživanjem rdečih vin in več fibrinogena v krvi, ki zmanjšuje nevarnost krvnih strdkov. Skupina ameriških in italijanskih kardiologov je leta 2002 dopolnila rezultate obsežne raziskave  leta 2008, da belo vino vsebuje več  polifenolnih spojin »tirozol in hidroksitirozol« v primerjavi z rdečim vinom , ki sta močna antioksidanta. Imata pa tudi antimikrobno delovanje in preprečujeta okužbe. Zanimivo, da so to lastnost vina poznali tudi že Rimljani, saj je rimski vojskovodja Julij Cezar predpisal, da morajo njegovi vojaki vsak dan dobivati določeno količino vina. Tudi Napoleonova vojska je dobivala vsak dan obrok vina. Tako so se v precejšnji meri obvarovali pred infekcijskimi  boleznimi.

Naslednji   pomisleki, ki jih ima sodoben potrošnik vina,  je žveplanje vina. Ali je res, da so rdeča vina na splošno manj žveplena kot bela?

V preteklosti je resda veljalo, da je potrebno bela bolj žveplati kot rdeča, vendar se postopki kletarjenja tu spreminjajo. Poudariti je seveda potrebno, da tudi rdeča vina niso brez žvepla. Sodobni načini kletarjenja z uvedbo postopkov, kjer je skozi ves postopek pridelave vina  kontrolirano nizka vsebnost kisika iz zraka, pa omogočajo nekajkrat nižje  dodatke žvepla. Ti so lahko celo nižji kot pri pridelavi rdečih vin.  Še celo več, tak pristop k pridelavi vina omogoča, da  se v vinu ohranijo vse za zdravje ljudi pozitivne lastnosti, ki se nahajajo v grozdju (antioksidanti). Zaradi kisika v zraku  namreč antioksidanti v procesu pridelave razpadejo in je njihova  vsebnost  v vinu zato nižja.

Naslednja korist pri izberi belega vina, je, da je veliko manj verjetno, da bi sprožil glavobol,  predvsem pri tistih, ki trpijo za migreno. Rdeče vino namreč vsebuje do 200 odstotkov več  histamina ter tudi  tiramina (derivat amonijeve kisline, ki se tvori med fermentacijo) in bi lahko bil po mnenju strokovnjakov , poleg višjih alkoholnih stopenj v vinu,  povzročitelj  glavobola. Znanstvene raziskave so ovrgle  identificiranje  žvepla v vinu za povzročitelja glavobola.

Tisti, ki pazimo na  telesno težo, se vsekakor sprašujemo o kalorični vrednosti vina. Tudi tukaj gre v prid ljubiteljem belega suhega vina, saj ima le-ta manj kalorij  in tudi manj ogljikovih hidratov. Potrebno je poudariti, da ima na splošno vino v primerjavi z ostalimi alkoholnimi pijačami relativno malo kalorij.

To je le nekaj argumentov za vse tiste, ki imamo radi  sveža, mlada vina, s prijetno aromo, kjer je bolj izražen okus po sadju in  imajo nekoliko višji odstotek kislin. Kaj je lepšega kot zaključiti dan s kozarcem belega vina, v dobri družbi ob  prepletanju vina in hrane. Iz vinske kleti, za  katero vemo, da prideluje grozdje  na naravi prijazen način, ohranja tradicijo naših prednikov in  je uvedla sodobne metode kletarjenja. To je zagotovilo, da pijemo vino  v katerem so ohranjeni   zdravilni učinki, ki se nahajajo v grozdju in se ob tem dobro počutimo.   Na zdravje!