Slap Savica je navdušil že Franceta Prešerna.

Slap Boka
Eden izmed najveličastnejših slapov v Evropi, ki je hkrati najbolj vodnat slap v Sloveniji, se nahaja v Bovcu. Mogočen slap, ki svojo vodo zbira v pogorju s kraškimi jamami in brezni Kanina, prosto pada najprej 106 metrov in za tem še 30 metrov globoko. Najbolj se ga splača ogledati ravno v pozni pomladi, ko se zaradi taljenja debelih snežnih plasti v gorah prevali v globino tudi do sto ton vode v sekundi. Do njega se dostopa s ceste Žaga - Bovec. Okoli 3 km iz Bovca proti Žagi je pri mostu takoj čez hudournik Boka urejeno parkirišče. Za celotno pot od parkirišča do razgledišča je potrebno 40 minut.

Martuljkovi slapovi
Martuljkovi slapovi veljajo za enega izmed biserov slovenskega alpskega sveta. Včasih je bil zaradi lepega in lahkega dostopa skozi čudovito sotesko spodnji slap priljubljena izletniška točka, danes pa je zaradi padajočega kamenja precej nevarna. Namesto te je treba ubrati gozdno pot iz Martuljka, ki gre proti planini Jesenje. Kasneje ta pot postane kondicijsko malce bolj zahtevna, priporočljiva pa je tudi primerna planinska obutev. Prihod do zgornjega slapa je navdušujoč, saj je več kot stometrski slap pada kar v štirih stopnjah - v globoki zarezi v skalovju skriti zgornji del je visok 34 metrov. Slap se nato skoraj pravokotno obrne v zaporednih petnajstmetrski in petmetrski stopnjah in nato nadaljuje v najvišjo 48 metrov visoko spodnjo stopnjo, ki je zaprta v ozek žleb in pada v s kamenjem zasut tolmun.

Slap Peričnik
Enega izmed najbolj znanih slapov v Sloveniji sestavljata zgornji, šestnajstmetrski  in spodnji, dvainpetdesetmetrski slap. Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat.  Medtem ko največji pretok vode doživi v jesenskem in spomladanskem času, se slap pozimi spremenita v čudovito množico modrozelenih ledenih plošč in kapnikov. Zaščiten je kot naravna znamenitost, saj se je v preteklosti porajalo kar nekaj idej o izrabi moči njegove vode za pridobivanje električne energije. Hkrati je Peričnik skorajda edinstvena znamenitost tudi zato, ker je eden izmed redkih, pod katerim (oz. za katerim) se lahko sprehodimo. Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljete kar z avtomobilom iz Mojstrane. V Mojstrani morate biti pozorni na odcep ceste proti dolini Vrata in Aljaževemu domu. Po približno treh kilometrih vožnje se pripeljete do brunarice pod Peričnikom. Tu je tabla uprave Triglavskega narodnega parka s podatki o slapovih. Le nekaj korakov po stezici in že ste pod veličastnim, 52 metrov visokim spodnjim Peričnikom.

Slap Savinje - Rinka
V eni izmed najlepši slovenski ledeniških dolin, Logarski dolini, v tankem loku pada slap Savinje, znan tudi po imenu Rinka. Hkrati je tudi en izmed najbolj obiskanih slapov pri nas - poleti je priljubljen med turisti, pozimi je priljubljena točka za alpiniste - plezalce po ledenih slapovih. Najbolj znani del slapa je spodnja, 90 metrov visoka stopnja. Nad slapom sta še dve manjši stopnji, ki si jih lahko ogledamo na poti proti Okrešlju. V Logarsko dolino se dostopa z avtomobilom skozi vas Solčava.  Dostop do slapu je možen z avtom, sledi petnajst minut sprehoda.

Supot pri Koštaboni
Slap Supot je dokaz, da lahko čudovite slapove najdemo tudi v našem primorju. Na področju, kjer je bilo nekoč plitvo morje, v katerem so se izmenoma usedali laporji in peščenjaki, je potok Supot med hitrim vrezovanjem v mehke plasti naletel na trši sklad apnenčevega peščenjaka. Nadaljnje vrezovanje se je upočasnilo, tako da je nastal okoli deset metrov visok prag, čez katerega prosto pada slap v slikovit tolmun. Ob slapu raste zanimiva sredozemska praprot - venerini lasci. Sprehod do slapa je enostaven in prijeten. Od Koštabone vodi kolovoz proti strugi potoka. Bolj kot se bližate potoku, bolj je kolovoz zaraščen in pot ste kmalu primorani nadaljevati po potki preko travnikov. Če ste pozorni, lahko opazite tudi markacije, ki vodijo k najvišjemu, 10 metrov visokemu slapu.

Slap Savica
Savica je kraški izvir, slap in potok, ki se v delti izliva v Bohinjsko jezero. Slap Savica, ki je navduševal že Franceta Prešerna, ima na bohinjskem koncu ogromen turističen pomen. Gre za svojevrstno posebnost, saj se Savica, že preden kot slap pokuka na plano, v skritem podzemlju razdeli na dva pramena. Na prosto tako prodreta dva slapova; 25 in 78 metrski. Mogočni slap Savica ima neizbežen pridih romantike, ki ga poleti okrepi tudi jutranja zarja, ki s svojimi prvimi sončnimi žarki oplazi pramene vode in ustvari prečudovito mavrico. Tja se odpravite po lepo označeni pešpoti, ki se začne pri hotelu Zlatorog v bližini Bohinjskega jezera. Do slapa je potrebna le urica sproščenega sprehoda. Bolj običajna pot pa se začne na urejenem parkirišču pri domu Savica. Pot je dobro označena, njena značilnost pa so številne stopnice.

Borovniški pekel
Levi pritok Prušnice, Borovniščica je vrezal slikovito sotesko s slapovi - Borovniški Pekel. Prvi slap je trimetrski, drugi pa je visok 16 metrov in drsi nekoliko poševno po zglajenem žlebu. Tretji, dvaindvajsetmetrski slap je nastal ob prelomu, zaradi izpostavljene lege  pa ima tudi posebno ime - Hudičev zob. Četrti,  17 metrov visok slap velja za najlepšega med slapovi. Voda prosto pada v enem pramenu in se v široki pahljači razbije na večji skali sredi tolmuna. Pri zadnjem, petem slapu padata poševno čez steno dva pramena. Dolžina slapu je 29 metrov. Nad slapom je vodno zajetje. Če želite obiskati Borovniški pekel, se po avtocesti odpravite do Vrhnike, na Vrhniki levo proti Verdu in skozi Bistro do Borovnice, kjer se pojavijo oznake za Pekel. Če se sprehodite samo do drugega slapa, gre le za prijeten sprehod, medtem ko je pot naprej zahtevnejša, a dobro urejena s klini in lestvami. Za krožno pot od parkirišča v Peklu do petega slapa in nazaj sta potrebni dve uri.

Slap Čedca
Čeprav je po svojem nastanku eden izmed najmlajših slovenskih slapov, je hkrati tudi najvišji. Ustje slapa je široko in koritasto, kar priča o nekdanjem močnejšem ledeniškem odtoku. Za ustjem pada voda čez steno, ki je nastala s prelomom. Prvih 70 metrov je slap prosto padajoč, preostalih 60 metrov pa drsi ob krušljivih rdečkasti dolomitni steni. Kljub temu, da gre za najvišji slap, slap Čedca ni eden izmed najbolj obiskanih. Kljub temu do njega vodi skorajda sprehajalna pot iz čudovite Jezerskega do parkirišča pod smučiščem proti Makekovi Kočni. Od tu že lahko opazite tanek pramen padajoče vode. Najbolj izrazit je od konca aprila do začetka julija, ko se topi sneg. Takrat in v deževni dobi tudi svojega dvojčka, rezultat pa je dvopramesnki slap.

Galerija