Velika planina je največja visokogorska planota Kamniško - Savinjskih Alp na nadmorski višini od 1400 do 1600 m. Tu je bilo prek 100 pastirskih stanov, ki danes predstavljajo izjemno planšarko dediščino in najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi.  Prepoznavna je po svoji tipični arhitekturi: pastirske koče s smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Do danes se je ohranilo 68 tipičnih pastirskih koč, ki privabljajo turiste.

Če želite uživati v neokrnjeni naravi, se odpravite na Veliko Planino, ki predstavlja eno najbolje ohranjenih pastirskih naselij v Evropi.

Pastirji se s svojo živino preselijo na Veliko planino že konec pomladi in so na paši vse do sredine septembra.  Poleg paše pa se ukvarjajo tudi z izdelovanjem masla, kislega mleka, skute in kislega sira, ki mu rečejo trnič. Če boste lačni, vas bodo z veseljem povabilina eno od domačih dobrot.

Od leta 1960 je dostop na Veliko planino mogoč s turistično gondolo,  pešpoti pa vodijo iz Stahovice, Črne, s Črnivca, Kranjskega Raka in Marijaninih njiv.

Razgibana pokrajina planinskih pašnikov s pastirskimi stanovi, zaplatami gozda in macesni viharniki je kot ustvarjena za sprehode in planinarjenje. Privoščite si prijeten sprehod med zelenicami, daljši pohod po planini ali gorsko kolesarsko turo. Na poti vas za počitek in okrepčilo čakajo gostišča in planinski domovi.

Mala Planina

Glavna pešpot na Veliko planino, po kateri tudi ženejo živino na pašo, vodi iz Stahovice v Črno in mimo Sv. Primoža na planino Kisovec in Malo planino. Na Mali planini, ki jo upravlja pastirska skupnost, je približno 36 pastirskih bajt. Prenočišče nudijo trije planinski domovi: Črnuški, Domžalski in Jarški.

Poleg pastirskega naselja pa planina skriva še marsikatero naravno ter kulturno-etnološko zanimivost:

Sveti Primož in Felicijan in Sv. Peter nad Kamnikom

Cerkvici na pobočju planine sta priljubljeni izletniški točki z lepim razgledom na Kamniške Alpe, Kamnik in Ljubljansko polje. Pot vodi iz Stahovice v Črno nad Kamnikom in naprej po planinski poti na Malo in Veliko planino.

Preskarjeva bajta

Prvotno pastirsko bivališče je spomeniško zavarovano, v njem je urejena muzejska zbirka, ki prikazuje stavbno dediščino bajte, življenje pastirjev na planini in pastirsko izročilo. Ovalna lesena pastirska lopa ima v notranjosti pravokotno leseno pastirsko izbo, blizu vhoda je odprto ognjišče, na steni so police za sklede in latvice za kisanje mleka, ob zadnji strani izbe pa je ležišče.

Kapela Marije Snežne

Kapela stoji na majhnem gričku na robu pastirske vasi in je bila zgrajena leta 1939. Med 2. svetovno vojno je bila požgana in nato na novo zgrajena tako, da ohranja prvine ljudske arhitekture.

Mala in velika Vetrnica

Na osrednjem delu Velike planine se nahajata ponorni kraški jami, ki ju povezuje naravni most.

Luknja

Na zahodnem delu planote je slikovito kamnito naravno okno, ki je nastalo, ko se je zunanja stena 20 m globokega brezna odprla proti dolini.