Med 30. in 50. letom imajo kar štiri od petih žensk občasno tako hude bolečine vzdolž hrbta, da morajo ostati na bolniškem dopustu in jemati analgetike. Polovica zahtev za invalidsko upokojitev temelji na težavah s hrbtenico, kar je nedvomno bolezen moderne dobe in posledica sodobnega načina življenja. Slednje pa k sreči tudi pomeni, da se lahko z več gibanja in zdrave prehrane izključimo iz neprijazne statistike. Kako je že rekel zdravilec Paracelsus? »Bolnik je sam svoj zdravnik in zdravnik je samo njegovo pomočnik.«

Vse več žensk se sooča s hudimi bolečinami v hrbtenici, kar je nedvomno bolezen moderne dobe in posledica sodobnega načina življenja.

Zdrava hrbtenica, zdravi živci

Naš občutljivi  hrbet sestoji iz kosti, ki so živi del telesa. Dobro so prekrvljene in prepredene z živci, nenehno in hitro vsrkavajo hranilne snovi, predvsem minerala kalcij, fosfor in vitamin D. Brez ključnih mineralov in redne telesne vadbe se medvretenčne plošče v hrbtenici rahljajo, prostor med njimi se zoži, posledica pa je boleča obraba robov vretenc. Hrbtenica sestoji še iz čvrstih vezivnih trakov, ki so pripeti na kosti ter varujejo in utrjujejo sklepe, in hrbteničnih mišic, ki so razvrščene v več plasteh in omogočajo gibljivost hrbtenice in hkrati preprečijo njeno sesedanje. Zelo pomembne so tudi trebušne mišice, ki povečajo pritisk v trebušni votlini in tako razbremenijo hrbtenico. Če so te ohlapne, morajo hrbtenica in hrbtne mišice nositi vso obremenitev, zlasti pri dviganju težjih predmetov.
Ena najpomembnejših funkcij hrbtenice je varovanje hrbtenjače. Ta povezuje možgane z glavnim živčevjem, prenaša čutne informacije od telesa k možganom in vrača od tam mišicam navodila za delovanje. Vsaka poškodba hrbtenice, ki prizadene živce v hrbtenjači, lahko povzroči bolečino ali celo ohromelost v kateremkoli delu telesa. Tako na primer pritisk na bedrni živec povzroči išias. Posledice poškodbe hrbtenjače so torej lahko zelo hude, kar je že zadosten razlog za previdno ravnanje s hrbtenico. In za življenje s čim manj stresa. Dokazano je namreč, da bolečino v hrbtenici povzročajo tudi čustveni pretresi, pretirana zaskrbljenost in depresija.

Kaj povzroči nenadno bolečino?

Najpogostejši vzroki nenadne bolečine v hrbtu so slaba drža ali oslabele trebušne mišice, šele potem se na zatožni klopi znajdejo tudi razne kronične bolezni, kot so osteoartroza ali osteoporoza, ki so skozi daljši čas poškodovale tkivo. Prvo hudo bolečino običajno sproži nenaden gib, če se na primer sklonimo, da bi s tal pobrali kakšen predmet. V tem primeru smo se nevede že kakšen dan prej poškodovali pri delu, ki ga nismo vajeni. Mišice se pretirano napnejo, preveč pa se napnejo tudi vezi, vretenca in medvretenčne plošče. Včasih pa nenadno bolečino povzroči  hitro gibanje pri nekaterih športih, kot so tenis, golf, nogomet, kriket ali ples, ki jih zdravniki odsvetujejo vsem, ki imajo težave s skeletom.

Kaj storiti ob nenadni bolečini?

Bodisi da se zgodi doma ali v pisarni, takoj se ulezite na tla. V ležečem položaju se hrbtenica razbremeni, pritisk nanjo je za tri četrtine manjši kot v pokončnem položaju, zato mišični krč popusti. Preženite slabo voljo. Ležite plosko na hrbtu. Če teče bolečina po nogah, si položite več blazin pod meča, da bodo stegna in goleni pod pravim kotom. Uležete se lahko tudi na trebuh in se poskusite nekajkrat zasukati v  boku. Če bolečine po 24 urah počitka in nežnega razgibavanja hrbtenice ne pojenjajo, pokličite zdravnika. Ob prehodni bolečini bi morali že po dveh urah vstati in biti zmožni opravljati običajna opravila, pri čemer je pametno upoštevati naslednje varnostne ukrepe:
 Telovadite, hodite na daljše sprehode in delajte posebne vaje za krepitev hrbtenice.
 Pazite na pravilno držo.
 Med sedečim delom si pogosto vzemite odmor, sprehodite se okrog mize in se pri tem raztegnite hrbtenico (kot da se zjutraj pri vstajanju pretegujete).
 Ne dvigujte bremen in izogibajte se pripogibanju.
 Še najmanj teden dni ne opravljajte težjih gospodinjskih del, kot so sesanje, čiščenje in likanje.
 Tudi pri priporočljivih športih, kot so plavanje, tek, kolesarjenje, ne pretiravajte. Vadite s takšno intenzivnostjo, da se lahko še normalno pogovarjate.

Ali naj vzamem sredstvo zoper bolečino?

Zdravila proti bolečinam, ki jih lahko kupite v vsaki lekarni, pri bolečinah v hrbtu blažijo posledice, namesto da bi zdravila vzrok. Kupite takšno zdravilo proti bolečinam, ki vsebuje sestavine za sproščanje mišične napetosti in za lajšanje bolečin hkrati - za nasvet povprašajte farmacevta, fizioterapevta ali zdravnika.

Če boli tedne in mesece

Do preobremenitve hrbtenice, ko se vretenca drugo za drugim sesedajo in povzročajo dalj časa trajajočo bolečino, običajno pride zaradi kroničnih bolezni, staranja ali že v ranih letih, če preveč sedimo. Poskrbite za redno gibanje, močne trebušne mišice in pazite na držo. Pri vsaki bolečini, ki se ponavlja, najprej z zdravnikom preverite druge možne, resnejše vzroke. Med boleznimi, ki lahko povzročijo kronične bolečine, včasih odkrijejo ankilozirajoči spondilitis, ginekološke težave, vnetje ledvic, osteomalacijo, osteoporozo, revmatoidni artritis, spondilolistezo ali bolezni želodca in žolčnika.
Včasih pa je za bolečino kriv zgolj neprizanesljivi »emšo«. Zakaj?  Medvretenčne ploščice, ki jih sestavlja v glavnem zdrizasta snov, omogočajo, da se hrbtenica obrača in sloči. S staranjem ploščice zaradi dehidracije počasi izgubljajo elastičnost ter se stanjšajo in slabijo. Ob tem postaja vlaknasti obroč, ki jih obdaja, krhkejši, zato se v njem pojavljajo razpoke, skozi katere odteka notranja želatinasta tekočina, ki lahko pritiska na hrbtenjačni živec. Vzrok kroničnih bolečin so lahko tudi poškodbe sklepnih odrastkov na gornji in spodnji strani vretenca, ki med seboj povezujejo posamezna vretenca v hrbtenici. Hrustančasta površina teh sklepov blaži trenje, obdaja pa jo posebna ovojnica s sinovialno tekočino, ki maže sklep. Da lahko dve sosednji kosti učinkovito delujeta, morata gladko drseti druga čez drugo. Če se kosti preveč drgnejo, kar se zgodi, če se hrbtenica poseda, se hrustanec obrabi, zato se sklepi vnamejo in bolijo. Pomagajo zdravila in, kajpak, zdrave življenjske navade.

Ali ste vedeli?

Težave z medvretenčnimi sklepi povzroča tudi nošenje čevljev z visokimi petami in prenašanje bremen, ki niso uravnotežena na obeh straneh telesa. Nosite v vsaki roki po eno nakupovalno vrečko, namesto obe v eni roki.