Imunski sistem sestavljajo imunske celice oziroma bele krvne celice – levkociti. Ti ne krožijo samo po krvi, ampak po vsem telesu ter sestavljajo imunska tkiva in organe – na primer bezgavke, vranico, mandlje, priželjc. Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe – bakterije, viruse, parazite, glive – kadar ti vdrejo v organizem. S tem nas zaščitijo pred okužbami.

Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe, ko ti vdrejo v organizem. S tem nas zaščitijo pred okužbami.

Pri dobro uravnanem imunskem sistemu so okužbe razmeroma redke, odziv nanje pa intenziven (vročina). V vmesnem obdobju v organizmu ni znakov vnetja (na primer temperature ali povečanih bezgavk). Pomanjkljiv imunski odziv povzroča kronična vnetja zaradi okužb (reaktivacije virusov, prodor bakterij s sluznic v organizem) in zaradi napačno uravnanih imunskih odzivov (alergije in druga preobčutljivost, avtoimunost). Dlje trajajoča imunska okrnjenost je vzrok za kronične virusne in druge okužbe, s tem pa se poveča tveganje za degenerativne ter rakaste bolezni.

Kronična vnetja, ki nastajajo ob kroničnih okužbah, dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema. K temu prispevajo še stanja, ki tako ali drugače povzročajo kronično nastajanje ali kopičenje vnetnih snovi v organizmu (debelost, alkohol, kajenje, hudi telesni napori, stres, kronične bolezni, na primer revmatske bolezni in diabetes). Škodljivi učinki vnetnih snovi, ki nastajajo in se kopičijo iz različnih vzrokov, se »seštevajo«, zato moramo biti, kadar se pojavijo na primer alergije ali okužbe, zelo pozorni, da odstranimo tiste vzroke vnetja, ki izvirajo iz zunanjih okoliščin (debelost, stres, kajenje, količina dela). Vsekakor pa škodljiva vnetja preprečujemo s tem, da se s primerno higieno in slogom življenja izogibamo okužbam.

Testiranje imunskega sistema

V Sloveniji so osrednji laboratoriji za testiranje imunskega sistema na oddelku za imunologijo, ki pod vodstvom prof. dr. Alojza Ihana deluje na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Laboratoriji imajo razvite številne teste, s katerimi ugotavljajo zlasti prirojene imunske okvare, ki se navadno pokažejo že v otroštvu. Take genetske okvare je treba čim prej odkriti – sodobne metode zdravljenja, na primer transplantacija kostnega mozga ali redne injekcije protiteles, namreč ob pravočasni diagnozi omogočajo normalno življenje otrok, ki so bili nekoč zapisani zgodnji smrti zaradi okužb.
Testiranje imunskega sistema laboratoriji opravljajo tudi pri drugih imunskih okvarah in boleznih, na primer za spremljanje bolnikov, okuženih s  HIV, za diagnostiko alergij in avtoimunih bolezni, za ugotavljanje varnosti ali uspešnosti cepljenja. V zadnjih letih se je uveljavilo tudi preventivno testiranje imunskega stanja –  sprva zaradi raziskovalnega dela prof. dr. Alojza Ihana v zvezi z imunskim stanjem pri pretreniranih športnikih in ljudeh, ogroženih zaradi večjih poškodb, kirurških posegov, nočnega dela, psihološkega stresa. 
Preventivno testiranje imunskega stanja obsega meritev sestavin imunskega sistema, ki so pomembne za obrambo pred okužbami. V vzorcu krvi se izmeri količino protiteles IgG, ki omogočajo obrambo pred bakterijami, količino limfocitov B, ki tvorijo protitelesa, njihovo število pa je tudi pomemben pokazatelj vitalnosti organizma in celo pričakovane dolžine življenja, količino citotoksičnih limfocitov T in celic NK, ki varujejo pred virusi in tumorjem, ter količino celic T pomagalk (CD4), ki uravnavajo imunski odziv, da ni premalo dejaven (posledica nedejavnosti je okužba) ali preveč dejaven in slabo usmerjen (posledica so kronična vnetja, alergije, preobčutljivostne reakcije, avtoimune bolezni).

Testiranje obsega tudi  pregled krvne slike ter hormonskih  in vnetnih parametrov, ki pomembno vplivajo na imunski sistem – gre zlasti za stresne hormone, s katerimi je mogoče objektivno ugotoviti za zdravje škodljivo stresno stanje, ki med drugim slabi imunski sistem. Med testiranjem se izmeri tudi količina hormona testosterona, ki odraža človekov optimizem, dobro počutje, fizično in spolno aktivnost.

Namen testiranja

Med nameni testiranja lahko izpostavimo nekaj pomembnejših:

1. Opravi se ob sumu na prirojen ali pridobljen imunski deficit (ob rezultatih, ki pomembno odstopajo od normale, je priporočljiva potrditvena in razširjena diagnostika v specialistični ustanovi).
2. Spremljanje imunskega stanja (vključno s krvno sliko, pokazatelji vnetja in imunološko pomembnimi hormoni) se opravlja ob večjih, zlasti kroničnih obremenitvah, ki lahko pomembno vplivajo na imunski sistem in zdravje (veliki fizični napori, kronični in neobvladan stres, citostatska in imunosupresivna terapija).
3. Spremljanje terapij in ukrepov (prehranskega režima, vedenjskih terapij, športnih treningov) je usmerjeno v izboljšanje zdravstvenega ter imunskega stanja.
Kadar testiranje imunskega stanja pokaže nezaželena odstopanja, preiskovanci dobijo nasvete za ureditev škodljivih vplivov na imunost (zmogljivost, prehrana, delo, življenjski ritem, kronične bolezni, stres, telesna teža ...) ali pa napotnico za specialistični pregled glede morebitnega imunskega deficita, kroničnega vnetja, stresnega stanja ali prehranskega deficita.