Atrijska fibrilacija pomeni neenakomerno utripanje srčnih preddvorov. V bolnišnicah, posebej v enotah za nujno pomoč, to motnjo zelo dobro poznajo, saj zaradi nje sprejmejo največ bolnikov. Čeprav sama po sebi ni smrtno nevarna, lahko pa izzove hude zaplete, ki lahko povzročijo tudi smrt.

Atrijska fibrilacija pomeni neenakomerno utripanje srčnih preddvorov. V bolnišnicah, posebej v enotah za nujno pomoč, jo dobro poznajo.

Glavna težava je v tem, da  lahko zaradi atrijske fibrilacije nastane strdek. Krvni strdek, ki potuje po žilah, je kot tempirana bomba, kjerkoli se ustavi, pusti hude posledice. Žilo lahko delno ali popolnoma zamaši. Človeka torej lahko zadene kap. Bolniku, ki ima težave z atrijsko fibrilacijo, srce ne bije dovolj učinkovito, da bi po telesu poganjalo dovolj krvi. To pomeni, da najpomembnejših organov ne doseže dovolj kisika in hrane. Tudi krvni tlak se zniža.

Večina bolnikov se svoje bolezni ne zaveda, čeprav jim srce bije pospešeno,   »razbija«, kot sami opisujejo. Nekateri se počutijo slabotne in težko dihajo. Zdravniki atrijsko fibrilacijo odkrijejo naključno pri rednih pregledih. Običajni znaki, ki lahko kažejo nanjo, so: živčno utripanje srca (tako imenovane palpitacije), nelagodje, nekakšno sesedanje v prsih; bolniki so slabotni, zmedeni, težko dihajo, dostikrat čutijo bolečino v prsih.

Poškodba v srcu

Največkrat  je vzrok za atrijsko fibrilacijo poškodba v srcu, na primer srčnih zaklopk ali celotnega sistema črpanja krvi v telesu. Taka poškodba lahko  nastane zaradi dolgotrajnega visokega tlaka. Vzrok za atrijsko fibrilacijo  so lahko tudi srčni napadi, prirojene srčne napake, preveč dejavna ščitnica ali neravnovesje v delovanju drugih žlez, uživanje raznih zdravil, pa tudi kofeina, tobaka in alkohola, sindrom neenakomernega srčnega ritma, emfizem ali kakšna druga bolezen pljuč, srčna operacija, virusna okužba, stres po pljučnici, operaciji ali kakšni drugi bolezni in spalna apneja. Pogosteje doleti starejše ljudi, bolnike s srčnimi in drugimi kroničnimi boleznimi, ljudi, ki uživajo preveč alkohola, ter tiste, pri katerih je bolezen v družini.

Nova zdravila so manj škodljiva

Zdravniki za zdravljenje atrijske fibrilacije že dolgo uporabljajo zdravilo, imenovano varfarin. Pred približno dvema desetletjema pa učinkovitega zdravila za to težavo še ni bilo. Nekaterim bolnikom so z električnimi impulzi ustavljali srce in ga znova pognali, da bi vzpostavili normalen utrip.  Postopek je v uporabi še danes. Vendar takega posega ni  mogoče ponavljati v nedogled. Bolniki so morali jemati zdravila za redčenje krvi, a niso bila posebej učinkovita. Med metodami zdravljenja je tudi upočasnitev srčnega ritma, ki jo je mogoče doseči z zdravili, vendar je mogoča samo, če je bolnik pri miru.

V zadnjih letih so raziskovalci razvili nove molekule, nova zdravila, ki bi lahko koristila bolnikom z »nemirnim srcem«. Na nedavnem ameriškem hematološkem kongresu (na katerem se zberejo hematologi, strokovnjaki za bolezni krvi, z vsega sveta), so predstavili nekaj novih študij z novoodkritimi molekulami. V obsežnih raziskavah, v katerih je sodelovalo več tisoč bolnikov, so dokazali, da so nove učinkovine boljše od dosedanjih.
Drugače povedano, bolniki z atrijsko fibrilacijo bodo v prihodnosti dobivali nova zdravila, ki bodo preprečevala krvavenje in z njim nevarnost za nastanek strdkov, hkrati pa bodo imela manj neželenih stranskih učinkov, predvsem škodljivih učinkov na jetra. V raziskavah so primerjali učinkovanje novih zdravil z varfarinom. Pokazalo se je, da je bilo z novimi zdravili, ki imajo za zdaj še raziskovalno oznako (DU-176b), veliko manj krvavitev, kot pri jemanju varfarina.  
Ugotavljali so tudi, kako varni so večji odmerki novih zdravil. To se je posebej nanašalo na škodo, ki jo lahko zdravila povzročajo jetrom. Nova zdravila jim niso škodila. Pri varfarinu je namreč velika težava prav v tem, da součinkuje z številnimi zdravili, celo s hrano. Zato morajo bolnikom, ki jemljejo varfarin, kri pogosteje pregledovati, da vidijo, ali je odmerek zdravila zadosten ali ne.

Poseg, ki umirja nemirno srce 

Radiofrekvenčna katetrska ablacija je poseg, s katerim pozdravijo skoraj vsako atrijsko fibrilacijo. Pri nas jo opravljajo že štirinajst let. Njen začetnik pri nas je bil prof. dr. Peter Rakovec, danes pa posege opravljata doc. dr. Matjaž Šinkovec in doc. dr. Andrej Pernat. Pri tej metodi napeljejo skozi dimeljske vene, pri nekaterih pacientih skozi dimeljsko arterijo, do srca posebne elektrode. Z njimi beležijo električno aktivnost srčne mišice in s stimulacijo srca izzovejo njegovo aritmijo ter skušajo ugotoviti, katere vrste je. Tok z nizko napetostjo lokalno segreje tkivo in ustvari majhno opeklino ter posledično brazgotinico. S tem uniči žarišče, ki povzroča aritmijo, in to odpravi. Glede na vrsto aritmije in zahtevnost posega ta traja med uro in pol do pet ur.

Za bolnike poseg, ki ga praviloma opravljajo v lokalni anesteziji (le redko dobijo blago uspavalo), navadno ni zelo boleč in je primeren zaradi več razlogov. Z njim pozdravijo skoraj vsako atrijsko fibrilacijo; bolnik je v bolnišnici le od dva do tri dni, dan po posegu že lahko odide domov; lahko neha jemati zdravila, dobra novica je tudi, da ni bojazni za možgansko kap. Posege opravljajo zgolj v enem laboratoriju na UKC Ljubljana in v UKC Maribor (poseg opravljajo le enkrat na teden!), čakalna doba je eno leto.
Pri nas naj bi za atrijsko fibrilacijo zbolelo več sto oseb na leto; pomemben dejavnik pri tem je staranje prebivalstva.