Kaj imajo skupnega orehova potica, mastna pečenka, ocvrte miške in mesni narastek? Vse naštete zimsko-praznične jedi so sicer nadvse slastne in nasitne, za vitko linijo pa pravi strup. Če jih ne jemo zmerno in po pameti, se nam na njihov račun v mrzlih mesecih kopičijo kilogrami in tako že vnaprej vemo, da bomo na pragu pomladi zopet prisiljeni k hujšanju. 

Namesto težke hrane se od decembra do februarja raje prehranjujmo z manj kaloričnimi, a kljub temu okusnimi nadomestki z veliko vitamini.

Kako ukrepati? Nič lažjega! Namesto težke hrane, ki čisto po nepotrebnem obremeni želodec, se od decembra do februarja raje prehranjujmo z manj kaloričnimi, a kljub temu okusnimi nadomestki z veliko vitamini in minerali. 

Nič več

Če se trudimo vzdrževati težo ali celo hujšati, ni slabšega letnega časa, kot je zima, ko se zunaj hitro stemni, temperature se spustijo pod ničlo, mi pa smo doma na toplem obkroženi s kopico prijateljev in še več hrane. Raziskave so pokazale, da povprečen človek vsako zimo pridobi kilogram telesne teže, kar z leti pripelje do debelosti in težav z zdravjem.

Ukoreninjeno prepričanje, da moramo pozimi pojesti več kot v drugih letnih časih, je seveda zelo zmotno. Eskimi se resda v mrzlem času grejejo tako, da uživajo več maščobe, v zmerno toplem pasu to ni potrebno. Namesto da se bašemo s hrano, ki nam daje občutek toplote, se pozimi raje zavijmo v še en pulover in učinek bo enak - pri srcu nam bo toplo, telesna teža pa bo ostala nespremenjena!

Toplo je zakon

Telo pozimi hrano pretvarja v toploto, saj se s tem ogreva. Pri tem mu lahko pomagamo tako, da zaužijemo čim več toplih obrokov. Priporočljivi so razni topli napitki, na primer zeliščni čaji in mleko, posnete juhe (izogibajte se tistih iz vrečke, ker vsebujejo veliko emulgatorjev in konzervansov), mineštre, enolončnice, golaži, omake in druge tople jedi na žlico. Pripravite jih iz takšnih sestavin, ki so bogate z vlakninami, vitamini skupine B, minerali in beljakovinami. Vse te snovi spodbujajo prebavo, krepijo imunski sistem in varujejo pred boleznimi, hkrati pa tudi nasitijo in ne obtežijo želodca.

Od A do Ž

Stročnice, pusto meso, sezonska hrana in zelenjava naj bodo pozimi vsak dan na krožniku. Poglejmo, zakaj:

Stročnice: Fižol, leča, grah in druge stročnice vsebuje veliko provitamina A, vitamine skupine B, pa tudi vitamina C in E. So malokalorične, na 100 g imajo le približno od 30 do 50 kalorij. Sveže stročnice so tudi hitro prebavljive, vendar jih ne smemo jesti surovih, ker vsebujejo fazin, ki povzroča težave z želodcem in črevesjem.

Puranje meso: Puran je odlična hrana za zimo, saj je pust, z veliko beljakovinami in zelo malo kalorijami. Puranji zrezek, golaž iz perutninskega mesa ter lahki sendviči s puranjo salamo in polnozrnatim kruhom bodo dobra popestritev zimskega jedilnika.

Brusnice: Sveže ali zamrznjene brusnice priporočajo vsi nutricisti, saj vsebujejo veliko vlaknin in vitamina C, ob tem pa imajo malo kalorij (na 100 g samo 47), Uporabite jih za pripravo sladkih jedi, peciva in narastkov, iz njih lahko skuhate marmelado ali naredite različne nadeve in sadne solate.

Citrusi: Limone, mandarine in pomaranče vsebujejo številne minerale in encime ter vitamine. Ena pomaranča nas oskrbi z dnevno potrebno količino vitamina C, bogata pa je še s folno kislino, vitaminom B in kalijem, poleg tega pa ima le 54 kalorij na 100 g mesa. Citrusi krepijo odpornost organizma proti utrujenosti in prehladnim obolenjem.

Zelje: Zelje je izredno zdrava zelenjava. Vsebuje veliko betakarotena in askorbigena, ki se med kuhanjem cepita in sproščata vitamin C, folno kislino ter minerale, kot so kalij, kalcij in železo. V 100 g zelja je približno 25 kalorij.