Boj s stresom |  |
Neprijetni občutki ob nenadnem stresu so v teh časih prej pravilo kot izjema; zategnjene mišice, vozli v želodcu, glavobol, pospešeno bitje srca, nezbranost. Bolj ko se trudimo ostati mirni, manj nam uspeva. Ugotovili so, da smo ženske nenadni poplavi adrenalina po telesu bolj podvržene kot moški, saj vsakodnevnim napornim obveznostim doma in v službi v zadnjem času vse pogosteje dodamo še skrb za finančno blaginjo družine in za zdravje njenih članov. Čustvena izčrpanost je največkrat povod za stres. Kako se spopasti z njim? Od dobrega k slabemu Stres ne škodi vedno, pravzaprav je lahko celo koristen. Če ga znamo obvladati, nam vlije novo energijo, ki poveča storilnost in izboljša samopodobo. Ko nas v službi zasipajo z roki, lahko, namesto da živčno strmimo v koledarček, razmislimo, kako bi si kar najbolje razporedili delo, koga bomo zaprosili za pomoč. Pozitiven stres nas spodbudi k ustvarjalnosti in domišljiji. Dobra novica je torej, da lahko negativen stres skoraj vedno spreobrnemo v dobrega, potrebujemo le nekaj znanja in prakse. Globoko vdihnite in berite naprej! Kratkotrajni stres Primer: Z družino se zjutraj odpravljate od doma, ko ugotovite, da nimate službene mape, otroci začnejo jokati, kuža lajati, hrana se razlije po mizi, med tem pa vas kliče mama, ki komaj čaka, da vas obišče za praznike. Kaj se v telesu dogaja? Organizem sproži izločanje hormonov adrenalina in kortizola, ta dva pa možganom ukažeta »Udari ali zbeži!«, kar je človeka v pradavnini pognalo v fizično akcijo in mu omogočilo preživetje. Kri pospešeno prehaja v mišice, srce in možgane, pri tem se srčni utrip pospeši in začnemo se potiti. Kaj lahko storite? -Globoko dihajte; s samo petimi počasnimi vdihi in izdihi boste ukrotili stresne hormone. Za trenutek zatisnite oči in recite: »Močna sem in obvladam okoliščine!« -Nasmejte se; če je le mogoče, izluščite iz okoliščin vzorček smešnega, sicer pa si kaj hudomušnega pričarajte. S smehom prepolovimo stresne hormone!
-Ker zamujate od doma, bodo otroci zamudili šolo, vi pa boste pozni na pomemben sestanek. Kljub temu se lahko zavestno odločite, da boste razmišljali o čem lepem. Pomislite na svojo družino ter blagoslovite službo in sodelavce v njej. Hvaležnost in zaskrbljenost sta čustvi, ki se izključujeta, ne moremo ju čutiti istočasno. Osredotočite se na zanimiv cilj v bližnji prihodnosti. Skušajte razumeti ozadje ljudi, ki so vas razočarali. Ugotovili so, da je empatija ena najbolj zdravilnih vrlin. Dolgotrajni stres Primer: Kaj bi dali, da bi kratkotrajni stres vedno ostal takšen! V praksi pa vsakodnevne obveznosti pogosto prerastejo v kronično hitenje, zamujanje in opravičevanje, ob čemer se čutite dolžni pretvarjati se, kot da je vse v najlepšem redu. Skrb za vzdušje v družini ostaja še naprej na vaših plečih, ne glede na vse! Sčasoma ste vse bolj izčrpani in vdani v usodo, telo pa se odziva z nespečnostjo, s slabim ali pretiranima apetitom in s kopičenjem strupov. Kaj lahko storite? -Pišite »stresni dnevnik«; če ne morete sproti in jasno določiti, zaradi česa izgubljate tla pod nogami, si pomagajte s papirjem in svinčnikom. Že po tednu dni se boste veliko koristnega naučili. Morda boste ugotovili, da je za vas prenaporen nenaden prehod od službenih k domačim obveznostim. Če je tako, prosite družinske člane, da vam vsak dan podarijo 30 minut dragocenega osebnega časa; za okusen obrok, poslušanje glasbe, kratek sprehod, branje, reševanje križank ali klepet s prijateljico. -Nadzirajte, kar lahko; na odločitve, vedenje drugih ne morete kaj bistveno vplivati, vedno pa lahko prevzamete nadzor nad svojim življenjem. Tako lahko omejite uživanje kofeina, opustite cigarete in si izberete družbo veselih, optimističnih ljudi. -Vzemite spanec in sproščanje zelo resno; dolgotrajno primanjkovanje spanja je med najpomembnejšimi vzroki občutka nemoči. Popoldanski 15-minutni dremež dela čudeže, ne more pa nadomestiti nepretrganega nočnega spanca, ki naj traja od šest do osem ur. Iz spalnice odnesite televizor, mobilni telefon, računalnik in lezite k počitku vedno ob isti uri. Če ne morete zaspati brez ekrana, izberite humoristično serijo. -Sedite vzravnano; vzravnana drža za delovno mizo spodbuja pravilno, globoko dihanje, saj razširi pljuča. Na to, kako držite ramena, se lahko denimo opomnite vsakič, ko odprete elektronsko pošto ali dvignete telefon. -Tecite; vsaka telesna aktivnost sprošča endorfine, hormone sreče, obenem pa opravi z živčno energijo in napetostjo. Ugotovili so, da ženskam pri odpravljanju stresa pomaga že kratek, hiter sprehod. Ali zaradi stresa lahko zbolim? Občasen stres ne vpliva bistveno na vaše zdravje, nasprotno pa je kronično stresno življenje zdravju nevarno; povzroča nespečnost, trebušne bolečine, težave s hrbtenico, migreno. Če traja kaotično življenje dlje kot 14 dni, se to že lahko pozna na imunskem sistemu. Ugotovili so, da so tisti, ki imajo težave v zakonu oziroma na delovnem mestu, dvakrat bolj podvrženi prehladu, visokemu krvnemu tlaku in drugim srčno-žilnim težavam. Pojdite k osebnemu zdravniku in mu odkrito povejte, da vas skrbi, kako negativno vpliva stres na vas. Pomagal vam bo oblikovati načrt za lažji vsakdanjik in svetoval vam bo glede zdravja.
Več kot stres? Kaj lahko storite? -Razmišljajte v drugi smeri; skrbi, ki so vaše stalne spremljevalke, lahko omilite z osvetlitvijo zadnje podobne okoliščine: »Kaj se je zadnjič zgodilo, ko me je takole skrbelo?« So se vaši strahovi uresničili ali pa je bila posredi zamuda zaradi vremena, bolezen? Ali bi lahko na vlak svojega življenja namesto zaskrbljenosti priklopili stvarnejši vagon?
-Prebudite možgane; stalna zaskrbljenost zakrkne centre v možganih, ki omogočajo ustvarjalnost, vendar je vedno v vaši moči, da jih prebudite. Negujte družabno življenje, lotite se novega konjička, brskajte po zanimivih internetnih straneh, naučite se novega jezika.
Hrana proti stresu     | ||
