Vsi poznamo bolečine v vratu. Vsakemu se vsaj enkrat v življenju zgodi, da se zbudi z ostro bolečino v vratu in niti pomisliti ne sme, da bi  obrnil glavo. Bolečina, ki ji večina reče kar »heksenšus«, navadno mine v nekaj dneh. Dokler pa traja, je lahko zelo huda in tudi tisti, ki marsikaj prenesejo, pogoltnejo kakšno tableto proti bolečinam.

Vsakemu se kdaj zgodi, da se zbudi z ostro bolečino v vratu in niti pomisliti ne sme, da bi obrnil glavo. Kako si lahko takrat pomagamo?

Bolečina v vratu, ki jo izzove nepravilna drža glave med spanjem, je med najpogostejšimi. Zaradi nepravilne lege glave so vratne mišice napete in začno boleti. Medicina nam pri tem ne more kaj dosti pomagati. Mišicam moramo dati čas, da se sprostijo, in takrat tudi bolečine izzvenijo. To pomeni, da potrebujemo počitek. Iz zvite brisače si naredimo opornico in si  jo ovijemo okrog vratu. Paziti je treba tudi, da nismo na prepihu, ker lahko stanje le še poslabša.

Pogosta povzročitelja sta računalnik in volan

Bolečine v vratu si lahko »pridelamo« tudi s slabo držo, kar je zadnja leta, odkar veliko ljudi uporablja računalnik, zelo pogosto. Prisilna, sključena drža in upognjen vrat vplivajo na to, da so vratne mišice napete. Bolj napete ko so, bolj se krčijo. Poleg tega lahko bolečine v vratu izzovemo z nenadnim gibom vstran. Če sedimo za računalnikom in gledamo v zaslon, potem pa sunkovito obrnemo glavo, si lahko  poškodujemo mišice. Poškodba je lahko tudi posledica kakšnega povsem preprostega in vsakdanjega giba, kot je pobiranje svinčnika s tal ali pogostega pogledovanja v isto smer.

Kadar so mišice napete, se začnejo težave. Čutimo bolečine v vratu pa tudi drugod. Lahko nas začne boleti glava, čutimo pritisk za očmi, bolečine lahko čutimo tudi v obrazu in ušesih, pridruži se jim lahko tudi vrtoglavica. Vse to ovira vrat, da bi se normalno obračal. Če pa se obrača manj, so mišice še bolj napete in se še bolj krčijo, s tem pa se sposobnost premikanja samo še zmanjšuje. Ker je vrat povezan z drugimi deli hrbta, se to počasi pozna tudi v mišicah ramenskega obroča, zgornjega dela hrbta, lahko pa se prenese vse do ledvenega dela.

Hrbtenica je ukrivljena v rahli obliki črke S. Če ima človek oslabljene trebušne mišice in spuščeno medenico, se spodnji del hrbta še bolj ukrivi in to še bolj ukrivi tudi zgornji del hrbta. To pa povzroča bolečine. Včasih so bolečine v drugih delih telesa posledica težav v vratu.

Najbolj pomaga telovadba

Na kaj je torej treba biti pozoren? Napetost v mišicah sama po sebi ni nevarna. Največkrat je posledica že omenjene prisilne drže, kar se lahko zgodi, tudi če dolgo vozimo avto. Mišice se utrudijo, posebej tiste v hrbtnem delu vratu. Tem bolečinam bomo najbolje kos s telovadbo. Mišice je dobro čim bolj razgibati, tako da glavo počasi in zelo previdno obračamo v vse smeri. Najprej z njo krožimo in gibe v tistem delu kroga, kjer nas bolj boli, večkrat ponovimo, vendar počasi in ne na silo. Druga vaja je upogibanje glave, tako da z brado dosežemo prsni koš, nakar nagnemo glavo čim bolj nazaj. Tudi to vajo je treba večkrat ponoviti. Tretja vaja je nagibanje vstran. Najprej obračamo glavo, kot bi hoteli pogledati čez desno in potem čez levo ramo. Nato jo upogibamo tako, da se z levim ušesom čim bolj približamo levi rami, potem pa z desnim desni rami. Pri tej vaji si lahko pomagamo tudi z roko. Ko se na primer nagnemo v desno, z desno roko glavo rahlo potiskamo še bolj navzdol, hkrati pa dvignemo levo roko v zrak. In nasprotno, z levo roko pritisnemo glavo k levi rami in dvignemo desno roko. To so povsem preproste vaje in jih lahko delamo skoraj povsod. Težave bodo minile v nekaj urah, najpozneje v nekaj dneh. Telovadbo je treba redno ponavljati. Če pa so bolečine vztrajne, če vse to nič ne pomaga in nas boli dlje kot dva tedna, je pametno obiskati zdravnika.

Kdaj je treba k zdravniku

Vsekakor je treba obiskati zdravnika, če čutimo hudo bolečino v vratu po poškodbi, če smo na primer dobili udarec v glavo. Lahko so poškodovani ligamenti ali kosti. Tudi kadar čutimo ostro bolečino, ki sega v rame in navzdol v roko,  ter mravljinčenje (ali pa tudi če mravljinčenja ni) v rokah, je treba k zdravniku, ker gre morda za nevrološke težave. Tudi kadar začutimo, da v roki ali nogi nimamo več prave moči, je morda to posledica nevrološke težave, o kateri se je treba nemudoma pogovoriti z zdravnikom.

Na srečo je največ bolečin nenevarnih in začasnih ter jih lahko z malo potrpežljivosti in vztrajnosti odpravimo sami. Poleg že omenjene telovadbe so na voljo zdravila proti bolečinam. O večini med njimi je treba vedeti, da imajo tudi škodljive stranske učinke in jih ni dobro dolgo ter veliko jemati. Pomagali bodo tudi topli ali mrzli obkladki. Nekateri svetujejo, da v tanjšo brisačo zavijemo led  ali uporabimo posebne želatinaste blazinice, ki jih damo v zamrzovalnik. S temi oblogami hladimo boleče mesto prvih 48 do 72 ur. Koristno je tudi menjavanje mrzlega in toplega. Po ledenih obkladkih naj bi sledila vroča prha.

Bownova terapija

Bownova terapija je v Sloveniji relativno nova in še manj znana, a je pri nekaterih fizioterapevtih že dobila svoje mesto. Z njo lahko dobro pozdravimo kronično bolečino v vratu. Veliko ljudi namreč trpi zaradi kroničnih bolečin, ki niso posledice poškodb. Bownova terapija  se izvaja ročno z zelo nežnimi gibi. Tehnika temelji na posebnih dotikih na določenih mestih, s katerimi spodbujajo pretok energije po telesu in vplivajo na mišice ter na živčne ovojnice. Metoda se imenuje po Avstralcu Thomasu Bownu, ki jo je razvil sam, ne da bi obiskoval katero od medicinskih šol, čeprav si je to želel, a mu razmere v družini tega niso dopuščale. Imel je izreden posluh za človeško telo, za anatomijo, in je natanko čutil, kje in kako mora prijeti posamezen del telesa, da se dražljaji prenašajo naprej ter tako telesu vrnejo ravnovesje.