Če vstajamo zlovoljni in s težavo sedemo h kavi zaradi bolečin v križu, se s tem ne smemo kar sprijazniti, saj si na daljši rok uničujemo hrbtenico, utrujamo imunski sistem, ogrožajo pa nas tudi srčno-žilne bolezni in diabetes. Poglejmo si, kateri so največji kradljivci naših noči in kako jih lahko preženemo.

Kakovosten spanec ni toliko povezan s trajanjem spanja kot s telesnimi in duševnimi motnjami, slabimi spalnimi navadami ali stresom.

Sanje so znak spočitosti
Spanje je eden od osnovnih fizioloških procesov živih bitij, brez katerega ne bi dolgo preživeli. Opišemo ga lahko kot drugo stanje zavesti, vezano na fazi REM in NREM, ki označujeta premikanje očesnih zrkel in sta si tako različni kot spanje in budnost. Dlje in trdneje ko spimo, več sanjamo. Z drugimi besedami, ravno sanje oziroma tako imenovana faza spanca REM je kazalnik kakovostnega spanca. Če se zjutraj le redko spomnimo, kaj smo sanjali, to pomeni, da nas tik pred fazo REM kaj premoti in limbični del možganov, ki skrbi za čustvovanje, ostane nespočit. Zbudimo se napeti, razdražljivi in naš spomin počasi peša. 

Ali ste vedeli?
Ugotovili so, da najmanj sanjajo ljudje, ki delajo izmenično ponoči in podnevi. Njihovi možgani se namreč nenehno prilagajajo različnim uram spanja, zaradi česar težje zapadejo v spanec REM. Psihologi so tudi ugotovili, da je med poklici z nerednim delovnim časom največ depresij in nihanj v razpoloženju. Doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist internist, je na tiskovni konferenci o kulturi in motnjah spanja dejal, da iz tega razloga delodajalec ne bi smel delavcu dovoliti več kot tri zaporedne nočne izmene.

Pomembnejša kot dolžina je kakovost spanja
Dobro smo spali takrat, ko se zjutraj zbudimo spočiti in lahko takoj začnemo opravljati vsakodnevne aktivnosti. Zanimivo je, da kakovosten spanec ni toliko povezan s trajanjem spanja kot s telesnimi in duševnimi motnjami, slabimi spalnimi navadami ali stresom, pogosto pa tudi z bolezenskimi procesi, ki se odvijajo med spanjem in rušijo naravni ritem in s tem kakovost spanca.

Motnje spanja:

- Smrčanje in apneja: kdor smrči, se lahko tako dobro naspi kot tisti, ki ne smrči. Vendar to ne drži, kadar se zaradi smrčanja prekine dihanje. Če so prekinitve daljše od 10 sekund in se pojavijo po 25- in večkrat v uri spanca, govorimo o spalni apneji. Zaradi prekinitev dihanja ima bolnik premalo kisika v krvi in je prikrajšan za globok spanec. Ljudje z apnejo so kronično utrujeni, zaspijo lahko kar pri delu ali vožnji avtomobila. Diagnozo bolezni postavijo z nočnim snemanjem spanja, zdravijo pa jo z aparati, ki pomagajo pri dihanju.

- Refluksna bolezen požiralnika: kadar mišica zapiralka na koncu požiralnika ne tesni dovolj, se iz želodca kisla vsebina premakne nazaj v požiralnik, vse skupaj pa poslabša vodoraven položaj med spanjem. Ponoči to človek občuti kot hud krč v glasilkah, kakor da bi se davil. Poleg dietnih nasvetov in zdravil je zelo dober ukrep tudi dvig vzglavnega dela ležišča, tako da imamo glavo višje od nog.

- Sklepne in mišične bolečine: revmatične bolečine, zaradi katerih se v spancu premaknemo tudi po več kot šestkrat na uro in s tem porušimo naravni ritem spanja, so predvsem pri starejših močnejše ponoči.  Nekatera ležišča, denimo vodne postelje, razbremenijo sklepe pritiska na podlago in bolne dele telesa prijetno ogrejejo, kar spanec bistveno izboljša.

- Sindrom nemirnih nog ali periodičnih gibljajev nog: bolezen se lahko kaže tudi, kadar smo budni, če denimo zelo težko sedimo pri miru. V spanju se ti gibljaji, običajno počasni premiki palca na nogi ali celih nog, povežejo v plitve faze spanja, zato smo zjutraj zaspani, noge pa so težke kot iz svinca in mišice utrujene. Pomagajo zgolj zdravila.

- Plitko dihanje pri debelih ljudeh in pri bolnikih s srčnim popuščanjem: pri ljudeh, katerih indeks telesne mase je večji kot 35, pogosto nastopijo težave z dihanjem tudi čez dan, ponoči pa so še izrazitejše. Ko se tak človek uleže, se vsebina trebušne votline premakne navzgor, potisne trebušno prepono proti pljučem in tako zmanjša prostornino pljuč. Dihalne mišice pa morajo delati močneje, zato postane dihanje plitko, kar se vse kaže s stalno zaspanostjo in pomanjkanjem kisika v krvi. Podobno se dogaja pri bolnikih z močno razširjenim srcem in tistih, ki se jim v pljučih nabira tekočina. Pomaga postelja z dvignjenim vzglavjem.

»Pomembno je, da posamezniki, ki jih mučijo dolgotrajna nespečnost ali druge motnje spanja, pravočasno obiščejo strokovnjaka. Vsi ukrepi, ki lahko pripomorejo h kakovostnejšemu spanju, so dolgoročna naložba v naše zdravje. Med njimi pa je tudi izbira primernega ležišča, ki ga mnogo ljudi še vedno jemlje za samoumevno,« je poudaril dr. Matjaž Fležar iz Ambulante za motnje spanca na Kliniki Golnik.

Kakšno je dobro ležišče?
Pri ležanju na premehki podlagi se naredi na postelji vdolbina, ki je največja na najbolj obremenjenem, zgornjem ledvenem predelu hrbtenice. Ta je med spanjem izbočena nazaj in v stranski legi na stran. Blazina pod glavo ukrivljenost še poveča. Poleg povečanega pritiska v medvretenčni ploščici pripelje takšna lega telesa tudi do izkrivljenosti ploščice, ki se splošči na najbolj obremenjenem delu. Med spanjem in obračanjem v mehki postelji, pa tudi med vstajanjem iz postelje, čutimo posledično v križu bolečine.

Tudi pretrdo ležišče ni najboljša izbira. Na postelji, ki ne upošteva krivine hrbtenice, se človek med spanjem stalno obrača, saj telo poskuša razbremeniti neprimerno ukrivljene dele hrbtenice. Ugotovili so, da se na neprimernem ležišču med spanjem obrnemo od 25- do 55-krat, na dobrem ležišču pa le od 10- do 15-krat. Za naše telo je najprimernejše ležišče s podlago, ki zagotavlja enakomerne pritiske na različne dele telesa. »Slabo ležišče dolgoročno povzroči težave s hrbtenico, dobra vzmetnica pa je pomembna še posebej za tiste, ki trpijo za poškodbami hrbtenice oziroma fizičnimi okvarami,« je poudaril ortoped dr. Drago Dolinar.

Ker izgubimo v eni sami noči kar liter in pol vode s potenjem, nam mora ležišče zagotavljati tudi idealno mikroklimo. To pomeni, da ležišče nakopičeno vlago čez dan odda v okolico, je zračno, med spanjem pa uravnava temperaturo med ležiščem in pokrivalom, ki znaša med 31 in 35 stopinj Celzija. Jedro ležišča naj bi bilo tudi odporno proti pršicam.