Še pred nekaj desetletji je pljučnico preživel le vsak tretji bolnik, danes pa se velika večina, po zaslugi antibiotikov, počuti popolnoma zdravo že po nekaj dneh okrevanja. Kljub temu pulmologi vedno znova poudarjajo, da pljučnica, vsej zdravilski industriji navkljub, še zdaleč ni nenevarna. Ugotovili so denimo, da pljuča po eni sami preboleli bolezni niso nikoli več tako zdrava kot poprej; v pljučnem tkivu ostanejo majhne brazgotine, ki se lahko pod vplivom nikotina, prahu in večje vlažnosti le še večajo. Kako se bolezni dihal izognemo in kako preprečimo njene zaplete?

Še pred nekaj desetletji je pljučnico preživel le vsak tretji bolnik, danes pa se večina počuti popolnoma zdravo že po nekaj dneh okrevanja.

Prepoznajte bolezen pravi čas!

Prvi znaki pljučnice, ki prizadene pljučne mešičke ali vse pljučno tkivo, zaradi česar kisik težje prehaja v kri, so visoka vročina, mrzlica, dražeč kašelj in bolečina v prsih. Dihanje in srčni utrip se pospešita. Značilno za pljučnico je, da bolje ko smo telesno pripravljeni, boljša ko je obrambna moč našega telesa, bolj dramatično se bolezen začne. Po drugi strani pa lahko starostniki nevarno zbolijo brez visoke temperature in le z nekakšnim občutkom splošne slabosti, kar velikokrat zamenjajo za prehlad in kar jih lahko stane življenje. Bodite pozorni na naslednje simptome:

• Za bakterijsko pljučnico, ki je najnevarnejša in jo staknemo predvsem odrasli, so značilni mrzlica, visoka temperatura, potenje, bolečina v prsih in izkašljevanje goste zelenkaste ali rumenkaste sluzi.
• Za virusno pljučnico so značilni suh kašelj, ob katerem lahko bolnik izkašljuje belo sluz, glavobol, vročina, bolečina v mišicah in utrujenost ter težko dihanje. Zanjo zbolevajo predvsem predšolski otroci in je običajno blažja kot bakterijska pljučnica.
• Simptomi pljučnice, ki jo povzroči mikroplazma, so podobni simptomom bakterijske ali virusne pljučnice, vendar so še milejši in bolj podobni simptomom gripe.

Zdravnik bo med pregledom s stetoskopom slišal neobičajne dihalne zvoke, kot so brbotanje ali prasketanje in poki, rentgenska slika pljuč pa pokaže potemnele, prizadete dele pljuč.

Pljučnice včasih razvrščajo tudi glede na kraj, kjer je nastala okužba. Hospitalno pljučnico, pridobljeno v bolnišnicah, pogosto dobijo bolniki na enotah intenzivne nege, na napravah za umetno dihanje ali tisti z oslabelim imunskim sistemom. Pljučnica domačega okolja pa se širi v vrtcih, šolah, službah. Aspiracijsko pljučnico povzroči vdihavanje kakšnega strupa v pljuča in jo lahko staknemo ob bruhanju ali po tem, ko smo nehote v sapnik pogoltnili drobec hrane. Zato naj bi tudi hudo bolni uživali hrano sede in po možnosti pri mizi.

Dobro je vedeti
Če se po prehladu ali gripi počutite slabše ali imate temperaturo 39 stopinj Celzija ali več, kašljate, če težko dihate in čutite bolečino v prsih, obiščite zdravnika. Za ostarele in za ljudi s kronično boleznijo srca in pljuč je pljučnica lahko usodna že v enem samem dnevu.

Kdo je še posebno ogrožen?

• starejši od 65 let,
• otroci,
• vsi s slabim imunskim sistemom; bolniki z aidsom in tisti na kemoterapiji,
• bolniki z drugimi pljučnimi boleznimi,
• ljudje s srčno-žilno, sladkorno boleznijo ali z emfizmom,
  kadilci,
• priklenjeni na posteljo, ohromeli ali nezavestni bolniki,
• ljudje, ki so izpostavljeni kemikalijam in onesnaževalcem okolja,
  alkoholiki,
• bolniki, ki se zdravijo na oddelku za intenzivno nego.

Preventiva je cepljenje

Pnevmokokno cepivo prepreči večino obolenj za pljučnico, ki jo povzroča bakterija. Cepiti bi se morali starostniki in vsi drugi iz ogrožene skupine. Sezonsko cepljenje zoper gripo prepreči okužbo z virusom, katerega zaplet je pogosto tudi pljučnica, še posebno pri občutljivih ljudeh. Opustite kajenje in upoštevajte ukrepe zoper prehlad, skrbite za dosledno higieno rok in izkašljujte se v robec ali komolec. Zdrava prehrana in reden počitek lahko pomagata imunskemu sistemu, da vas ubrani pred okužbami.

Nošenje maske med čiščenjem prašnih ali plesnivih snovi vas bo varovalo pred pljučnico, ki je posledica vdihavanja strupov. Bolnikom, ki so bili operirani, zelo dobro dene dihalna fizioterapija. Bolniki, ki zaradi drugih bolezni že dalj časa ležijo, morajo večkrat na dan menjati lego v postelji, poskušajo naj tudi sesti. Vsakih nekaj ur jih opomnimo, naj večkrat zapovrstjo globoko vdihnejo in izdihnejo. Sobo večkrat na dan prezračimo.

Zdravljenje doma in v bolnišnici

Večinoma lahko pljučnico zdravimo doma s protivirusnim zdravilom ali z antibiotikom, okrevali pa bomo najpozneje v treh tednih. Manjši otroci in starejši so varnejši v bolnišnici, saj zdravilo, ki ga dobijo v žilo, hitreje učinkuje, dodajanje kisika pa takoj olajša dihanje. Žal se ponavljajo vedno novi proti antibiotikom odporni povzročitelji pljučnic, zato je treba to bolezen vedno vzeti skrajno resno.
Če okrevate doma, pijte veliko tekočine, ki pomaga zmehčati in izločiti sluz. Počitek bo telesu pomagal pri spopadanju z okužbo, paracetamol ali aspirin pa bosta zbila visoko vročino.

Posledice nezdravljene pljučnice

Celo po dobro zdravljeni pljučnici se lahko dihalne poti še nekaj časa preveč odzivajo, kar spominja na astmo. Tako nekaterim v prsih »piska« še tedne po tem, ko je bila okužba pozdravljena, in še lep čas čutijo, da niso tako telesno močni kot pred boleznijo.

Posledice nezdravljene pljučnice pa so lahko prav dramatične. Pri zelo hudi obliki pljučnice lahko povzročitelj okužbe vstopi v krvni obtok in povzroči napredovanje okužbe v zastrupitev oziroma sepso. Ravno tako se lahko vnetje iz pljučnega tkiva razširi v opno, ki ločuje pljučno tkivo od stene prsne votline, in povzroči plevritis. Tam se lahko nakopiči tekočina, ki pritiska na pljučno tkivo, in povzroča težave z dihanjem. Še resnejši zaplet pri pljučnici pa je empiem, pri katerem se med obema plastema poprsnice nakopiči gnoj.