Če izgubimo samo en odstotek »vodne teže«, se naše telesne in umske sposobnosti zmanjšajo za deset odstotkov.

Če izgubimo samo en odstotek »vodne teže«, se naše telesne in umske sposobnosti zmanjšajo za deset odstotkov. Človeško telo je zelo »vodeno«, saj ga v 75 odstotkih sestavlja voda. Voda je pomembna za delovanje vseh sistemov, od dihal do prebavil, zato tudi dehidracija prizadene vse te sisteme. Marsikdo se ne zaveda, da celo ponoči z dihanjem izgublja vodo. Potrebujete dokaz? Če dahnete na steklo, se bo orosilo. Toliko vode vsebuje en sam dih. Zato se dostikrat že zbudimo žejni.

Strokovnjaki posebej opozarjajo, da dehidracija povzroča poslabšanje kroničnih bolezni: astme, srčnih bolezni, povišanega krvnega tlaka, okužb, bolezni jeter in ledvic. Stalna blaga dehidracija pa lahko bolezen tudi sproži. Zanimivo je, da celo ljudje, ki veliko berejo, so izobraženi in skrbijo za svoje zdravje, pri pitju vode odpovedo. Neka znanka mi je omenila, da vode preprosto ne more piti. V drugem stavku pa je potožila, da sta tako ona kot njena hči stalno zaprti. Nič čudnega!

Debeli ljudje popijejo premalo vode

Za ljudi s preveliko telesno težo je uživanje dovolj vode še posebno pomembno. Tisti, ki pravijo, da nikakor ne morejo shujšati, skoraj gotovo popijejo premalo. Če debel človek popije premalo vode, to pomeni, da organizem ne more presnoviti maščob, zato jih stalno nalaga. Debeli ljudje bi morali zaužiti za vsakih deset kilogramov odvečne telesne teže po dodaten kozarec vode na dan. Opozoriti je treba, da vsa ta pravila držijo, če so vremenske razmere normalne. Kar pomeni, če ni tako vroče, da se ljudje tudi bolj potimo. V dneh, ko termometer dosega več kot 30 stopinj Celzija, je treba popiti še več vode. Za človeka z normalno telesno težo, ki ni telesno aktiven, to pomeni najmanj dva litra vode na dan. Za aktivne je potreba večja, za debele prav tako.

Ne pivo, temveč voda!

Mnogo ljudi si dela utvare in je prepričanih, da popijejo dovolj, ko si, na primer, v hudi vročini z užitkom privoščijo vrček piva (ali več vrčkov), kozarec tako opevanih »osvežilnih pijač« ali pa kozarček ali dva vina pri jedi. Vendar vse to ne šteje. Alkohol in kofein delujeta prav nasprotno, saj povzročata še večjo dehidracijo. Tudi sladkane pijače ne štejejo. Piti je treba predvsem in samo vodo, druge tekočine pa le za zraven (in le za vzorec). To velja za vse, za staro in mlado, za suhe in debele, za zdrave in bolne.

Suha usta so že kritičen znak

Prav tako mnogo ljudi misli, da so suha usta znak žeje. Pa se motijo. Suha usta so znak, da je telo že pošteno dehidrirano, da že dela na »rezervi«. Pogosto ljudje zamenjujemo občutek žeje za lakoto. Telo nas skuša prevarati, kar še posebno velja za debele ljudi. Zato je nadvse priporočljivo, da v trenutku, ko se nam zdi, da smo lačni, najprej popijemo kozarec vode oziroma jo pijemo po požirkih kar naprej. V avtu je primerno s sabo ves čas voziti steklenico vode in jo tudi ves čas po požirkih piti. Če ne popijemo dovolj vode, med drugim tvegamo, da ledvice ne bodo mogle odpraviti vseh odpadnih snovi, ki jih zbirajo, saj nimajo dovolj vode, s katero jo edino lahko odplavijo. To pa pomeni, da se z našimi lastnimi odpadnimi snovmi ves čas po malem zastrupljamo. Da ne govorimo o tem, da lahko s pomanjkanjem samo treh odstotkov vode delamo le še z dvema tretjinama zmogljivosti. Zato je toliko ljudi zlasti popoldne utrujenih, izžetih, niso sposobni za nobeno delo več. S premalo zaužite vode so povezani tudi pogosti glavoboli, mišični krči, bolečine v trebuhu, zgaga, skratka male neprijetnosti, ki nas ne bodo pripeljale do zdravnika, a nam bodo življenje pošteno zagrenile. Tudi za nosečnice velja, da morajo popiti več vode, kot bi jo sicer. Kadar smo na soncu, je prav tako treba zaužiti več vode.

Za vodo ni nadomestila!

Znaki dehidracije so poleg suhih ust zaspanost in utrujenost, žeja, manj pogosto uriniranje, mišice so oslabljene, glava začne boleti, čutimo omotico, pri majhnih otrocih, na primer, pa opazimo, da pri jokanju nimajo solz. Vse to so znaki blage dehidracije. Problem je, ker je toliko ljudi ves čas blago dehidriranih, kar v daljšem obdobju lahko povzroči nastanek bolezni. Strokovnjaki so ugotovili, da je sicer res, da mora človek, ki začne piti več vode, velikokrat na stranišče. Toda sečni mehur se temu privadi in po nekaj mesecih se zgodi, da uriniramo manj pogosto, vendar tedaj izločimo več urina.

Premalo vode lahko pripelje do zelo nevarnih stanj. Kadar človek popije premalo vode, obenem pa veliko telovadi ali pa se zelo poti, lahko doživi vročinski udar, ki je lahko življenjsko nevaren. Prav tako nevarno je otekanje možganov, ki je lahko posledica dehidracije. Nevarni so tudi krči, vročinski šok in odpoved ledvic.

Vsem tem nevarnostim se lahko izognemo, če popijemo ustrezno količino vode. Srčni bolniki se morajo o tem, koliko vode je zanje najbolje popiti, posvetovati s svojim zdravnikom. Enako velja tudi za druge kronične bolnike. Starši majhnih otrok morajo stalno paziti, da njihovo dete dobi dovolj vode. Kot rečeno, ne gre za katerokoli tekočino, temveč za vodo. Vse druge tekočine so samo »višek«, torej tisto, kar otrok popije poleg vode. Mnogo otrok je, žal, navajenih, da za žejo pijejo sladkane in gazirane pijače. Prav tako je mnogo staršev prepričanih, da je to, da otroku privoščijo sok ali kakšno drugo sladko pijačo, znak ljubezni, češ, svojemu otroku damo nekaj, kar je boljše od vode. Ni res, nič ni boljšega od vode! Poleg tega pa otrokom sladkane pijače prej škodujejo kot koristijo, saj lahko, med drugim, povzročijo debelost. Danes je tudi pri nas že veliko debelih otrok. Zamenjava sladkih pijač z ustrezno količino vode bo imela torej dvojno korist.

Več novic si lahko preberete tudi na www.jana.si