Če spadate med srečneže, ki se jim letos še ni bilo treba spopadati s prehladom, zagotovo iščete način, kako bi poskrbeli, da bi tako tudi ostalo. Močan imunski sistem je eden od najdragocenejših imetij v hladnih jesenskih in zimskih mesecih, ni pa samoumeven. Odpornost je treba zgraditi, imunski sistem okrepiti. Kako? Prava izbira živil bo odtehtala večinski delež, če pa boste posegli še po nekaj dodatkih, boste zadeli žebljico na glavico.
 Močan imunski sistem je eden od najdragocenejših imetij v hladnih jesenskih in zimskih mesecih, ni pa samoumeven. Kako ga torej okrepiti? |
Po naravni poti lahko imunski sistem okrepimo povsem preprosto – z rednim gibanjem na svežem zraku in ustrezno prehrano. Ta prehrana mora zajemati predvsem živila, ki so bogata z vitamini, minerali in ostalimi snovmi, ki jih telo potrebuje za boj proti nevarnim virusom in bakterijam. To so predvsem vitamini C, E, B6 in provitamina A, folna kislina, vlaknine, glukozinolati in minerali, kot so magnezij, baker, selen in cink. Z ustreznim ravnovesjem teh snovi bo vaš imunski sistem neosvojljiva trdnjava za zlovešče viruse.
Citrusi
Za citruse vemo, da so prava zakladnica vitamina C. Pravzaprav to velja za večino južnega sadja, a so pomaranče, limone in grenivke prave zmagovalke v tej skupini. Poleg tega, da so bogate z vitaminom C, močno pomagajo tudi pri razstrupljevanju telesa, zato mnogi strokovnjaki priporočajo kozarec sveže stisnjenega soka pred zajtrkom. Čeprav velja splošno prepričanje, da je limona najbolj zdrav citrus, pa ta naziv pravzaprav pripada grenivki. Čeprav ni tako sladka kot nekatere njene sestrične, denimo pomaranče ali mandarine, pa je poleg vitamina C tudi vir folne kisline, kalija, železa, kalcija in vitamina B. Rdeče grenivke pa so dodatno bogate še z betakarotenom in bioflavonoidi, ki delujejo antioksidativno.
Zelena zelenjava
Že od otroštva vemo, da je vse, kar je zeleno, zdravo, čeprav ni nujno okusno. Z leti sicer spremenimo mnenje o tem, kaj je okusno, še vedno pa se strinjamo, da je zdravo. In zelena zelenjava je zdrava, to ni mit. Vsebuje namreč veliko vitamina A, C in E ter folne kisline. Med najmočnejše 'zelence' sicer strokovnjaki uvrščajo špinačo in brokoli, ki naj bi imela veliko koencima Q10 in vitamina B. Špinača je sicer močan antioksidant, saj je bogata s kalijem, kalcijem, magnezijem, provitaminom A, vitamini B, K, C, niacinom in folno kislino. Kot odlično sredstvo za krepitev odpornosti služijo tudi zelje, repa in hren, ki so vir glukazinolatov, ki uničujejo proste radikale ter patogene baterije in viruse.
Odtenki rdeče
Zelenjava in sadje, ki se ponašata z različnimi odtenki oranžne in redeče barve, sta bogata z betakarotenom in vitaminom A. Izpostaviti je treba zlasti korenje, papriko, paradižnik in buče. Med vsemi vrstami zelenjave je korenje tisto, ki ima največjo vsebnost betakarotena in vitamina A, poleg tega pa skrbi tudi za vnos kalija, kalcija, folne kisline, železa in pektina. Podobno mesto med sadjem zasedajo buče, ki z visoko vsebnostjo betakarotena skrbijo za odpornost sluznice v nosu, žrelu in bronhijih. Podobno vlogo imajo tudi karotinidi in vitamin C, ki so prisotni v papriki. Redno uživanje paprike pomaga izločiti nezdrave sluzi in spodbuja izkašljevanje. Vitamin C je tudi razlog za redno uživanje paradižnika.
Naravni antibiotiki
Česen in čebula sta verjetno najstarejši zdravilni živili, kar jih poznamo. Ta naravna antibiotika, ki sta bogata z železom, so kot zdravilo za razne bolezni uporabljali že v starem Egiptu. Zlasti česen je močan v boju s škodljivimi bakterijami, telesnimi plini, krči in driskam, zdravi pa tudi vnetje žolčnih poti in žolčnika, odpravlja vnetja žrela in čisti dihalne poti. Dokazano preprečuje nalezljive bolezni, kot so gripe, viroze, prehladi in nahodi, deluje pa tudi preventivno. Mnoge raziskave so namreč pokazale, da z rednim uživanjem česna zmanjšamo možnost, da bi zboleli za nalezljivimi boleznimi.
Probiotični izdelki
Aktivne bakterijske kulture v jogurtih in ostalih probiotičnih izdelkih skrbijo za lažje vsrkavanje hranilnih snovi v črevesju ter ščitijo črevesno floro in preprečujejo rast patogenih bakterij. Torej probiotične kulture skrbijo za prebavni trakt in prebavo, kar je ključno za zdravo delovanje organizma in močno odpornost. A se tovrstne kulture v črevesju ne naselijo za stalno, kar pomeni, da moramo redno skrbeti za njihovo prisotnost v črevesni flori. Zato moramo uživati probiotike, bodisi v obliki probiotičnih izdelkov ali prehranskih dopolnil. Oboje ima enak učinek, saj so študije potrdile, da je 200 g probiotičnega jogurta na dan ekvivalentno uživanju probiotičnih kultur v tabletah.
Ameriški slamnik
Ta cvetica z ozkimi škrlatnimi cvetnimi listi velja za eno najbolj najučinkovitejših rastlin za krepitev odpornosti. Deluje namreč protivirusno, protibakterijsko, protivnetno in protiglivično. Njegova skrivnost je v tem, da povečuje število belih krvničk, ki so v telesu zadolžene za izdelavo protiteles in napadanje vdiralcev v imunski sistem. Ameriški slamnik prav tako izboljša delovanje belih krvničk in zmanjša širjenje okužbe, zaradi načina delovanja pa je primeren tako za zdravljenje kot preventivno uporabo.
Kolostrum
Kolostrum ali mezivo je snov, ki nastaja v mlečnih žlezah sesalcev, preden se začne tvoriti mleko. Vsebuje veliko protiteles, rastnih faktorjev, vitaminov, mineralov in aminokislin, ki so močno orožje, ki preprečuje škodljivim mikrobom, da bi vstopili v organizem. Najbolj znano mlezivo, ki sicer ne pripada sesalcem, je matični mleček, ki je čebelji proizvod. Čebele dojilje ga proizvajajo v posebnih žlezah, da z njim hranijo ličinke matice.
Probiotiki
Kot rečeno, so probiotiki žive probiotične kulture, ki skrbijo za uravnoteženo črevesno floro in urejeno prebavo. Sicer jih najdemo v jogurtu in ostalih probiotičnih izdelkih, lahko pa jih zaužijemo tudi prek tablet, kapsul in drugih oblik prehranskih dopolnil.
Alge
Za alge že dolgo velja, da blagodejno vplivajo na telo. Spodbujajo namreč delovanje jeter in ledvic, posledično pa urejajo prebavo in razstrupljajo telo, kar se kaže kot boljše počutje in močnejši imunski sistem.
www.eva.si
|
