Dnevnik nam pomaga pri zdravljenju, pri manifestaciji osebnih želja ter pri ponovnem odkritju našega notranjega glasu. Globoko v sebi najbolje poznamo odgovore na lastno zastavljena vprašanja.

Pisanje dnevnika nam lahko pomaga pri sproščanju in odkrivanju našega notranjega glasu, spodbuja pa tudi ustvarjalnost in krepi samozavest.

V moderni družbi smo obdani z ogromno količino informacij in nasprotujočih si mnenj (prijateljev, sorodnikov, sosedov, medijev itd.) o tem, kakšni bi morali biti in kakšni v resnici smo. Družba nam s pravili in omejitvami duši notranji glas.

Vsak posameznik ima v sebi dva glasova, glas modrosti in glas kritike. Med seboj se razločujeta po glasnosti. Glas kritike kriči, medtem ko notranji glas šepeta, je tih kot vetrič. Glas kritike nas ustavlja s samokritičnimi izrazi: nisem dovolj dober, nisem takšen, tega ne znam, ne morem ipd. Takšne afirmacije pa negativno vplivajo na našo samopodobo in kakovost življenja.

Pisanje dnevnika znižuje glas kritike ter z nepričakovanimi misli in občutki krepi odzivnost notranje modrosti. Samokritika sicer ne izgine, le učinkovitejši smo pri upravljanju z lastnimi dvomi in omejitvami. Vzroki mnogih sodobnih bolezenskih stanj so stres, strah in občutek nemoči. Dnevnik pa po besedah Sandy Grason, svetovno uspešne avtorice o pisanju, omogoča »varen prostor, kjer lahko ponovno zaslišimo svojo modrost in svoje sanje«.

Prednosti pisanja dnevnika

• Pripomore k večji osredotočenosti. Zbistri misli, čustva ter vzbudi naše resnične želje in sanje.
• Izboljšuje zdravstveno stanje. Znižuje simptome astme in artritisa. Krepi imunski sistem in stabilizira negativne učinke stresa. Prav tako izboljšuje naše spoznavne zmožnosti.
• Povečuje samozavest, samoizražanje in ustvarjalnost. Krepi našo identiteto.
• Pripomore k okrevanju od travmatičnih izkušenj ter omogoča nov način integriranja spominov v naše življenje.
• Pomaga odkriti neuporabne vzorce starih prepričanj in podaja nove navdihe.
• Pripomore k užitju sedanjega trenutka. Je tehnika samogovora in izboljšave te-ga.

Kako začeti?

Čeprav se zdi lahko, je včasih s pisanjem težko začeti. Težave imajo zlasti perfekcionisti, saj sproti urejajo svoje zapise, popravljajo svoj lastni izraz. To so vsi obrobni površinski faktorji, zaradi katerih se oseba težje poglobi ter osredotoči na svoja čustva. Drugi imajo težave, saj se ne želijo soočiti z negativnimi izkušnjami iz preteklosti. Hkrati pa naj bi pisanje zgolj o negativnih čustvih, brez vključevanja drugih misli ali načrtov, pravzaprav povzročilo še večjo količino stresa.

K pisanju dnevnega vpisa nas lahko navdihne zanimiva misel, dogodek, pesem, vonj, narava. Karkoli, kar nam pomaga začeti pisati. Za začetek Sandy Grason ob morebitni blokadi podaja nekaj iztočnic:

• Nočem pisati o...
• Vem, da...
• Jaz sem...
• Popoln dan je...
• Sanjarim o...
• Če bi lahko imel/-a tri želje, bi...
• Najboljši (najslabši) dan mojega življenja....
• Moje otroštvo je bilo...
• Hvaležen/-a sem za...
• Včasih je bilo...

Pri pisanju ni pravil. Edino pravilo je, da se posameznik ne popravlja ali ureja; da ga ne skrbi način pisanja, slovnica ali dolžina stavkov. »Pisalo naj se neprestano premika naprej,« je nasvet Sandy Grason. Na list naj posameznik izlije, izpusti vse breme, ki ga nosi s seboj. Ob morebitni težavi ali nenadni navdihnjenosti je po njenih besedah dnevnik orodje, s katerim lahko izboljšamo svoje življenje. Dnevnik je terapija in njegovi rezultati so vedno presenetljivi.