Kvinoja je idealna za vse, ki radi zdravo jeste, za vse, ki imate alergijo na pšenico, se izogibate mesu in tiste, ki pazite na linijo.

Nekaj o kvinoji
Kvinoja izvira iz južnoameriških Andov. V kulinariki so jo uporabljali že starodavni Inki. Kvinoja je predstavljala eno izmed treh osnovnih živil, poleg bolj znane koruze in krompirja. Že v tistih časih je bilo seme izjemno spoštovano, kvinojo pa so imenovali celo 'mati vseh žit'.

Bogata sestava
Drobna zrna vsebujejo več kot 16 odstotkov beljakovin, približno 64 odstotkov ogljikovih hidratov ter 3,5 odstotka vlaknin. Kvinoja je polna vitamina E ter vitamina B6. Prav tako vsebuje riboflavin, niacin, tiamin, folno kislino ter minerale, kot so kalcij, fosfor, železo, mangan, magnezij, baker, natrij, kalij, cink.

Beljakovinsko žito
Vsebuje več beljakovin kot katerakoli druga žitarica ter manj ogljikovih hidratov kot žita, ki jih v kuhinji uporabljamo sicer. Ravno zato jo imajo izjemno radi tisti, ki se ogljikovim hidratom izogibajo. Beljakovine v kvinoji so zelo kakovostne. Ponašajo se s skoraj idealnim razmerjem osmih esencialnih aminokislin in so tako blizu popolnega beljakovinskega živila. Beljakovine v kvinoji se tudi mnogo laže prebavijo kot na primer tiste v mesu. Ogljikovi hidrati kvinoje se sproščajo počasi, zato je raven sladkorja v krvi enakomerna, vi pa ste siti dalj časa.

Kam s kvinojo?
Kvinoja je lahka, okusna in lahko prebavljiva hrana. Ima svojevrsten okus, ki nekoliko spominja na slastne oreške.

Kvinoja lahko v različnih jedeh nadomesti ostale žitarice. Iz nje tako pripravljamo rižote, z njo polnimo paprike ali bučke, jo zakuhamo v enolončnice in juhe ali pripravimo raznolike tople in hladne solate. Je izvrstna priloga različnim jedem, brez težav pa jo pripravimo tudi kot glavno jed. Seme kvinoje lahko zmeljemo celo v moko in tako del običajne moke nadomestimo s kvinojino. Iz moke nato pečemo različna peciva, piškote, celo palačinke in pudinge. Z njo na zdrav način zgostimo različne omake, iz kvinojinih semen pa enostavno pripravimo celo mleko, ki je dobra alternativa kravjemu.

Operi, šele nato uporabi
Pred uporabo kvinoje jo je potrebno sprati pod vročo vodo, najlaže tako, da jo stresete na cedilo in postavite pod pipo. Seme kvinoje je namreč obdano s saponinom, ki sicer služijo kot naravna obramba pred škodljivci. V telesu saponini velikokrat povzročajo neprijetno napenjanje v želodcu in preprečujejo delovanje nekaterih vitaminov. Neoprana semena tudi nekoliko grenijo, zato je vroča prha še kako dobrodošla.

Osnovna priprava
Kvinojo navadno kuhamo v vodi, v razmerju 1proti 2,5. Vodo zavremo, zmanjšamo ogenj, dodamo kvinojo in kuhamo približno 15 do 20 minut. Odstavimo z ognja in kvinojo pustimo v vodi še pet minut, da vpije preostalo tekočino. Za kuhanje enega obroka ne potrebujete prav veliko kvinoje, saj le-ta v vodi močno nabrekne. Velikost zrn se poveča kar štirikrat. Ta s kuhanjem postanejo prosojna, okoli njih pa je viden tanek bel obroč.