Če sami kupujemo kapljice, bodimo pazljivi.

Če k temu dodamo dolgotrajno strmenje v zaslon računalnika, v tiskana besedila in za konec dneva še v televizor, oči v resnici prestanejo precej, preden se začnejo kazati posledice. Največkrat je to pekoč in dražeč občutek, oči pordijo in dostikrat si jih začnemo mencati, ne da bi se tega sploh zavedali. Oči draži tudi tobačni dim, toda tega je na srečo v zaprtih prostorih vse manj. Suhe in pekoče oči imajo pogosto ženske v menopavzi zaradi hormonskih sprememb. Lahko so posledica ali spremljajoč pojav nekaterih bolezni: sladkorne, revmatizma, motenj v delovanju ščitnice. Suhe oči imajo tudi bolniki, ki jemljejo različna zdravila.

Bolezen solz

Na spletu lahko preberemo, da so suhe oči bolezen solz in površine oči, posledice pa so nelagoden občutek, motnje vida in nestabilnost solznega filma z možnimi poškodbami površine očesa. Večinoma pa strokovnjaki pravijo, da so suhe oči sindrom zmanjšanja kakovosti in količine solz, ki jih proizvajajo oči, ali pa povečanega izparevanja vlage. To je tudi eno najpogostejših obolenj oči in prizadene približno od 10 do 20 odstotkov ljudi v razvitem svetu, torej tudi pri nas. Če upoštevamo ameriške podatke, po katerih ima sindrom suhih oči okrog 40 milijonov Američanov, to pomeni, da imamo pri nas najmanj 20.000 ljudi s tovrstnimi težavami. Med njimi je skoraj enkrat več žensk kot moških.

Solzni film, nekakšna zaščitna pregrada med zunanjim svetom in našimi očmi, je za delovanje vidnega sistema zelo pomemben. Je namreč prva površina v očeh, na katero zadene svetloba. Deluje kot leča v optičnem sistemu. Poleg tega je solzni film pomemben, ker varuje oči pred zunanjimi napadalci, kot so bakterije in virusi, pa tudi drugi tujki. Če nam v oko prileti tujek, ga solzni film spere, kar nam prinese hipno olajšanje. Je tudi nekakšen lubrikant, vlažilec tkiva na površini očesa.

Marsikdo ne ve, da imamo dve vrsti solz. Ena vrsta so solze, ki služijo za vlaženje (lubrikantne solze), druge pa so refleksne. Te nastajajo, kadar je v očesu tujek, če nas draži dim, zaradi snovi, ki jo sprošča čebula med rezanjem, pa tudi kadar nas premagajo močna čustva (ali pa tudi ne tako močna, odvisno od človeka). Refleksne solze nastajajo tudi, če si poškodujemo oči. Toda te vrste solze nimajo tistega vlažilnega učinka, ki ga potrebujejo oči za normalen, udoben občutek. Zanimivo je, da tudi kadar se (recimo pri kakšni okužbi) oči pretirano solzijo, nimajo dovolj lubrikantnih solz oziroma vlage, zato imamo v očeh še vedno občutek razdraženosti in pekoče bolečine.

Plasti solz
Solze so sestavljene iz treh plasti: zunanje, srednje in notranje. Zunanja je oljnata (lipidna), srednja je vodena, notranja pa sluznata. Zunanja oljnata plast varuje vodno pred izhlapevanjem, sproščajo pa jo žleze v vekah. Kadar je oljna plast pretanka, vlaga v očeh prehitro izhlapi in postane preveč slana. Pri ljudeh, ki se jim to dogaja, vlaga v očeh izhlapi štirikrat hitreje kot pri drugih. Vodno plast sproščajo solzne žleze. Ta plast ima posebno funkcijo: celicam v očeh zagotavlja hranila, saj tukaj ni krvnih žilic, ki bi lahko opravljale to nalogo. Sluznata plast pa zagotavlja sluz, nekakšen gel, ki nenehno vlaži površino oči. Kadar je soli preveč, je te plasti manj in to povzroči sindrom suhega očesa.

Pekoče, rdeče in skeleče oči privedejo veliko ljudi k zdravniku, tudi k specialistu. Navadno zdravnik predpiše kapljice, s katerimi olajšamo neprijetne občutke v očeh. Svetuje tudi počitek, manj branja in strmenja v zaslon, naj bo kateri koli že. Veliko pa je takih, ki si kapljice sami kupujejo. Med njimi so pravi »poznavalci«, med katere se vsekakor uvrščajo ljudje, ki nosijo kontaktne leče. Pri lečah je zelo pomembno, kakšne so in kako jih ljudje nosijo. Predvsem pa da jih imajo v očeh tako dolgo, kot je priporočljivo. Najobičajnejša napaka je, da imajo leče predolgo v očeh. Takrat lahko nastanejo težave. Tudi kadar so oči pekoče, srbeče, skeleče, ni dobro uporabljati leč, dokler se stanje ne umiri.

ialuronska kislina
Če sami kupujemo kapljice, bodimo pazljivi. Za oči je pomembna hialuronska kislina, snov, ki jo imamo sicer naravno v vseh tkivih v telesu. Odrasel človek, na primer, ki tehta okrog 70 kilogramov, ima v telesu okrog 15 gramov hialurona. To je precej pomembna komponenta telesnih tkiv, ki je vmešana v tako imenovano hidrodinamiko, pridobivanje in izgubljanje vlage. Odkar so znanstveniki odkrili hialuron, ga uporabljajo za izdelavo različnih kozmetičnih in medicinskih izdelkov. Zelo pogosto ga uporabljajo za izdelke za oči. Uporabili so ga na primer tudi pri operacijah oči, in sicer prav zaradi vpliva na zadrževanje vlage, ki je pri suhih očeh bistvenega pomena. Druga snov, zelo priporočljiva za pomoč pri suhih, rdečih in razdraženih očeh, je deksapantenol, ki spodbuja obnovo vrhnje plasti kože oziroma tkiva. V Sloveniji so na voljo edine kapljice, ki vsebujejo obe učinkovini (bepanthol).

Kapljice za olajšanje težav s suhimi očmi so nepogrešljiv del potovalne lekarne. Zrak v letalih je še bolj izsušen kot drugje. Zato je priporočljivo, da v letalu čim večkrat zapremo in odpremo oči (mežikamo), s čimer vrhnji plasti očesa zagotovimo ustrezno vlago. Ker pa je te zaradi izsušenega zraka vse manj, si v presledkih v oči nakapljamo nekaj kapljic. Količina je odvisna od tega, koliko smo izsušeni, vendar navadno zadostujeta že kapljica ali dve v vsako oko približno vsako uro poleta.

Večinoma se ne zavedamo, da je tudi zrak v avtomobilih izsušen. Zlasti v zadnjih letih napredka avtomobilske industrije, ko so proizvajalci poskrbeli za maksimalno ugodje potnikov. Tako nas poleti tudi v avtih hladijo klimatske naprave. Te imajo tudi nekaj neugodnih posledic: poleg prehladov povzročajo vnetja sklepov, če preveč hladijo. Zrak v avtomobilu tudi izsušijo, s tem pa izsušijo tudi oči. Pri njih velja enako priporočilo za ukrepanje kot pri potovanju z letalom.

Več nasvetov o zdravju si lahko preberete tudi na www.jana.si.